Na ustanovni seji novega sklica parlamenta sta v prvih dveh krogih volitev novega predsednika državnega zbora kandidirala predsednik SD-ja Borut Pahor in kandidatka Pozitivne Slovenije Maša Kociper. Pahor je obakrat dobil 31 glasov, Kociprova pa 28 (zanjo so glasovali le poslanci Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića).

Po nastali patpoziciji so sledila pogajanja, po katerih je Pahor odstopil od kandidature, SD pa je podporo obljubil Kociprovi. Medtem se je na hodnikih parlamenta oblikovala "koalicija za konstituiranje državnega zbora" - SDS, DeSUS, Lista Gregorja Viranta, SLS in NSi so za svojega kandidata predlagali Viranta, ki je nato z 52 glasovi podpore (zanj sta glasovala še predstavnika manjšin) postal deveti predsednik DZ-ja v samostojni Sloveniji.

Zaradi preobrata se že pojavljajo ugibanja, ali se je oblikovala nova koalicija, v kateri pa ni relativnega zmagovalca predčasnih volitev 4. decembra Jankovića.

Zapletlo se je nato tudi pri izvolitvi treh podpredsednikov parlamenta, saj še ni znano, kdo bo tvoril pozicijo in kdo opozicijo. Na koncu sta bila izvoljena le dva podpredsednika: Ljudmila Novak, predsednica NSi-ja in Jakob Presečnik (SLS). Kandidirala je tudi Majda Potrata (SD), a je dobila premalo glasov.

Z Virantom se je za Odmeve TV Slovenija pogovarjal Dejan Ladika.

Ponudila se je ta rešitev. Vse tiste poslanske skupine, ki niso bile udeležene v tem sporu okoli predsednika državnega zbora, so se dobile, in zelo hitro smo našli potrebno rešitev, da se lahko državni zbor konstituira, da se je konstituiral in da lahko začne normalno delo.

Zakaj pa kandidatka Pozitivne Slovenije ni bila za vas sprejemljiva?
Saj tega pa nismo rekli. Med dvema kandidatoma, gospo Kociper in gospodom Pahorjem, smo se brez težav odločili za gospoda Pahorja, ker ga poznamo, ker je že bil predsednik državnega zbora, in to zelo dober predsednik, in se nam je zdelo popolnoma samoumevno, da med tema dvema kandidatoma podpremo gospoda Pahorja.

Pravite, da gre za začasno funkcijo. Kako si to predstavljate?
Funkcija je, kakršna je. Bil sem izvoljen za predsednika državnega zbora. Rekel sem samo, da ko bo sklenjena koalicijska pogodba, ko bo znana koalicija, bo seveda sestavni del te koalicijske pogodbe tudi pozicija predsednika državnega zbora. Tedaj sem se pripravljen s te pozicije takoj umakniti, da ne bo nobenih težav.

Kaj pomeni to današnje dogajanje po vašem mnenju za koalicijska pogajanja? Se bo vaša stranka sploh še pogovarjala z gospodom Jankovićem?
Seveda. Mislim, da pomeni neki nauk Pozitivni Sloveniji, da usklajevanja in pogajanja na takšen način, kot se je to vodilo doslej, ne gredo več naprej. Še vedno je glede sestave koalicije v prednosti oziroma ima škarje in platno v rokah gospod Janković. Verjamem, da bo nadaljeval koalicijska pogajanja. Mi se jih bomo normalno udeleževali in tako kot že ves čas govorimo, se na podlagi vsebine na koncu odločili, ali naj v to koalicijo gremo ali ne.

Ta današnja koalicija, ki je vas izvolila, pa ni nova koalicija?
Ta koalicija je nastala zelo "ad hoc". Nastala je zato, da državni zbor lahko začne funkcionirati, kot neka ogorčena reakcija na blokado, ki so jo zakuhali.

Včeraj ste v Odmevih dejali, da smo morda celo bliže neki tehnični vladi. Smo ji danes še bliže po tem dogajanju v parlamentu?
Pustimo času čas. Gospod Janković je še naprej na potezi, on še naprej sestavlja koalicijo, to možnost mu seveda dajemo. Preostale opcije pridejo na vrsto, če njemu ne bo uspelo.

Danes vas je podprla tudi SDS Janeza Janše. Se odnosi med vama dvema nekako izboljšujejo?
V politiki je treba zamere vreči čez rame. Z gospodom Janšo sva prvič po kar dolgem času resno vsebinsko spregovorila, vendar, kot rečeno, zdaj na take stvari ne bomo mislili, mislili bomo na državo, na Slovenijo.

Po ustanovni seji DZ-ja se bodo sestali predsedniki parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin, da bi se dogovorili o dejavnostih glede intervencijskega zakona v prihodnjih dveh dneh. Del teh dejavnosti bo po Virantovih besedah vodil Janković. Pred izredno sejo DZ-ja glede intervencijskega zakona se mora sestati še kolegij predsednika DZ-ja, ki bo potrdil, da se zakon sprejema po nujnem postopku, predlog pa mora obravnavati še pristojno parlamentarno telo, zato so ob koncu ustanovne seje poslanci ustanovili delovna telesa, ki bodo med drugim pristojna za obravnavo intervencijskega zakona.

Med novoustanovljenimi delovnimi telesi je odbor za finance in monetarno politiko, ki ga bo vodil poslanec SDS-a Andrej Šircelj. Ustanovili so tudi odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, ki ga bo vodila Maša Kociper (Pozitivna Slovenija). Predsednik odbora za zadeve EU-ja je postal poslanec SDS-a Branko Grims, poslanci pa so ustanovili tudi skupni odbor, ki bo prav tako pristojen za zadeve EU-ja. Temu bo predsedovala poslanka SD-ja Majda Potrata.

Sicer pa tudi ustanavljanje delovnih teles ni minilo brez zapletov, težave je povzročala razdelitev predsedniških in podpredsedniških mest v posameznih delovnih teles. Sejo so zato večkrat prekinili, vmes pa so se sestali začasni vodje poslanskih skupin in po nekaj usklajevanjih vendarle dosegli kompromisno rešitev.