Resetiranci od prihodnje vlade pričakujejo jasne in merljive cilje. Foto: MMC RTV SLO
Resetiranci od prihodnje vlade pričakujejo jasne in merljive cilje. Foto: MMC RTV SLO
»Resetiranci« pričakujejo ekonomsko pogodbo

Po mnenju Viranta je razlogov za predčasne volitve vsak dan več. Te sicer ne bi rešile vseh težav, bi pa rešile ta trenutek največje, pravi Virant. Da so volitve edina možnost, se je strinjal tudi ekonomist Janez Šušteršič. Pojasnil je, da trenutna koalicija ne more naprej brez rekonstrukcije, te pa ni na vidiku, zato druge možnosti, kot so volitve, ni.
Ob tem je dodal, da se volitev tokrat ne bomo mogli iti kot do zdaj. "Volivci bodo zahtevali vsebinske odgovore, zato bi morale stranke na volitve priti že s tezami za zakonske rešitve. Kakšne alternative so možne, smo v zadnjih letih že predebatirali, zdaj je čas, da gredo stranke na volitve s povsem konkretnimi rešitvami," pravi Šušteršič.
Predstavili so tudi pet zahtev oziroma pričakovanj, ki jih imajo do prihodnje vlade: jasen strateški načrt s konkretnimi in merljivimi cilji, ki jih bo morala vlada ob koncu mandata DZ-ju in javnosti tudi zagovarjati, dialog s socialnimi partnerji ter odprtost za nove rešitve, prijazna država in učinkovit javni sektor ter izkoristek potencialov v javnem sektorju.
Ekonomist Rado Pezdir je tudi pojasnil, da so prek spletne akcije zbrali okoli 16.500 podpisov, premik iniciative v politiko pa so vsi štirje zanikali. A kot je dejal Šušteršič, neko povpraševanje po tem v slovenskem političnem prostoru obstaja, vendar sebe vidijo kot neke vrste svetovalno telo, ki volivcem kaže, h katerim vprašanjem se je treba usmerjati.
Sprememba miselnosti in ekonomska ustava
Pezdir je dodal še, da od države pričakujejo, da se privatizirata obe državni banki, ki zdaj delujeta kot nek paradržavni proračun, da se začne davke uporabljati tudi za spodbujanje razvoja in da se izvede stresni test regulatorjev, ki so s svojo (ne)dejavnostjo v preteklosti omogočili nastanek kartelov, monopolov in nepregledne prevzeme podjetij.
Prepričan je, da bi morala nastati ekonomska ustava oz. določen družbeni dogovor, ki bi dal temeljna pravila, kako se ekonomska politika vodi in kje so njene meje (npr. omejitve dolga, zadolževanja, trošenja denarja prek občin ...). "Če ustave ne bo, bo ekonomska politika podvržena ribarjenju v kalnem in podeljevanju rent parazitom v gospodarstvu in v družbi," je še dejal Pezdir.

»Resetiranci« pričakujejo ekonomsko pogodbo