Virant je novinarjem na novinarski konferenci predstavil projekt Stop birokraciji (portal je že vzpostavljen na naslovu stopbirokraciji.si). Uvodoma je poudaril, da projekt ni uperjen proti zaposlenim v javni upravi, temveč proti mentalnemu sistemu, ki jim, namesto da bi jim pomagal, greni življenje.
Za letos je kot najbolj ambiciozen projekt predstavil javno upravo brez obrazcev – javni uslužbenci izpolnjujejo obrazce za stranke. Te bi zgolj povedale, kaj potrebujejo, dale podatke, uslužbenec bi jih vnesel, natisnil vlogo, ki bi občan podpisal in oddal. Od tam naprej bi bilo vse v rokah uslužbencev, pri čemer je Virant poudaril, da je bilo že veliko dvomov, češ da tega ni mogoče izvesti. A po njegovih besedah bo novi sistem zaživel s 1. 1. 2014.
Socialni prejemki po načelu dohodninskih izračunov
Druga novost o kateri razmišljajo je, da bi se socialni prejemki (socialna pomoč, štipendije, otroški dodatki …) obnavljali samodejno. Po novem bi center za socialno delo poslal informativni izračun, kolikšen prejemek ti pripada, tisti pa, ki ne bi bili zadovoljni, bi podali ugovor. Za druge bi samodejno veljal znesek na izračunu.
Prav tako je v teku novost za podjetja - enkratno sporočanje podatkov prek enotnega portala. Podjetja, npr. hoteli bi vnesli imena gostov, bi podatke vnesli le na enem mestu, ti pa bi nato našli pot do ustreznega organ. Preizkušanje že poteka v turizmu, je dejal.
Gradbena dovoljenja – najtrši oreh
Lotiti se nameravajo tudi pridobivanja gradbenih dovoljenj, začeli pa bi zmanjšanjem obsega zahtevane projektne dokumentacije. V začetnem postopku bi se tako preverjalo le, ali gradnja ustreza prostorskim aktom, šele v nadaljevanju, če bi bilo gradbeno dovoljenje izdano, bi projektant izdelal tehnični projekt.
Na tem področju so po njegovih besedah najbolj ozki grli prostorsko in kmetijsko ministrstvo. Pojasnil je, da se pri pridobivanju npr. naravovarstvenih, vodovarstvenih ipd. soglasij zaplete do onemoglosti. Načrtuje tudi nadgradnjo sistema VEM, in sicer tako, da bi bilo na teh točkah mogoče pridobivati tudi dovoljenja za podjetnike, ter enotno točko za pridobivanje delovnih dovoljenj za tujce.
Podjetja bodo lahko tekmovala z najnižjo ceno
Napovedal je tudi nadaljnjo deregulacijo dejavnosti in poklicev (za slaščičarsko dejavnostjo sledi frizerstvo) ter elektronsko javno naročanje. Že septembra bo tako po njegovih besedah vzpostavljen modul obratne javne dražbe. Javni organ bo postavil, nato pa bodo dražitelji tekmovali, kdo ponudi nižjo ceno za določeno storitev oz. blago, je pojasnil.
Na vprašanje MMC-ja, ali se to ne bo izrodilo v dodatne anekse, čemur smo bili v preteklosti že priča, je odvrnil, da če naročnik ve, kaj hoče, in zna natančno postaviti pogoje, je cena edini končni dejavnik. Pri tem je dodal, da so bili aneksi predvsem težava v gradbeništvu, kjer je po njegovem mnenju edina rešitev izdaja objektov na ključ.
Kaj pa usposobljenost javnih naročnikov, da bodo sploh vedeli kaj naročiti? Virant je odgovoril, da delajo tudi na tem. Načrt je med seboj povezati vse javne naročnike, ki bi si izmenjavali izkušnje. »Tisti, ki sestavljajo javna naročila, si pogosto ne upajo prevzeti odgovornosti in se skrivajo za formalizmi,« je dejal. Dodal je, da bodo potrebne spremembe zakona o reviziji javnih naročilih, in sicer tako, da razpisa ne bo možno razveljaviti zaradi nebistvenih pomanjkljivosti.
Dodal je še, da želi sedanja vlada biti antibirokratska ter da veliko predlogov in pobud dobijo od podjetij in državljanov, ki bodo te svoje pobude lahko še naprej sporočali in bodo o poslanem predlogu dobili tudi povratno informacijo.