V državnem zboru so pripravili primerjalni pregled varovanja predsednika državnega zbora v 22 evropskih državah. Ob tem so zapisali, da v Sloveniji varovanje predsednika državnega zbora poteka v skladu z uredbo o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija.

Virant je trenutno varovan po četrti stopnji
Policija v uredbi navedene osebe, prostore, objekte in okoliše, objekte varuje po stopnjah varovanja glede na pomembnost funkcije ter glede na njihovo stopnjo ogroženosti. Varovanje se izvaja po prvi, drugi, tretji in četrti stopnji ter vključuje ukrepe preventivnega, operativnega, tehničnega in fizičnega varovanja.

Predsednika parlamenta v Sloveniji varujejo po tretji stopnji. Za čas opravljanja funkcije pa se lahko ta varovanju pisno odpove (in o tem pisno obvesti vlado) in je varovan po četrti stopnji, ki v razmerah potencialne ogroženosti ne obsega ukrepov neposrednega fizičnega varovanja.

Uredba določa tudi, da policija predsednika DZ-ja po četrti stopnji varuje še en mesec po prenehanju opravljanja funkcije.

Kaj posamezne stopnje varovanja vključujejo, ni znano
Po prvi stopnji varujejo voditelje tujih držav na obisku v Sloveniji. Po drugi stopnji varujejo predsednika republike in predsednika vlade. Po tretji stopnji varujejo predsednika DZ-ja, ministra za zunanje zadeve, ministra za notranje zadeve in ministra za obrambo.

Po četrti stopnji pa varujejo predsednike državnega sveta, ustavnega sodišča, vrhovnega sodišča, preostale ministre, generalnega državnega tožilca in direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, vendar pri zadnjih ne gre za neposredno fizično varovanje. Podatek o tem, kaj točno posamezne stopnje vključujejo, je tajen.

Prihranek za 600 tisoč evrov na mandat?
Kot je znano, se je zdajšnji predsednik DZ-ja Gregor Virant odločil, da se odpove varovanju po tretji stopnji. 16. aprila je tako vladi in policiji poslal obvestilo, da se s 7. majem odpoveduje varovanju. Pojasnil je, da to pomeni odpoved spremstvu dveh varnostnikov in stalni uporabi službenega vozila policije na vseh službenih, strankarskih in zasebnih poteh, s čimer naj bi po njegovem imela država kar precejšnje stroške.

Prvi razlog za takšno potezo je po njegovih besedah prihranek, ki naj bi, kot so mu sporočili iz policije, znašal okoli 600 tisoč evrov na mandat. Poleg tega pa je prepričan, da predsednik DZ-ja ni med najbolj ogroženimi v državi, kar je potrdila tudi strokovna presoja policije, ki pravi, da je stopnja ogroženosti predsednika DZ-ja relativno nizka.

Varovanje predsednikov zagotovljeno v 12 državah
Iz zgornje tabele je razvidno, da imajo predsedniki poslanskih zbornic osebno varovanje zagotovljeno v dvanajstih obravnavanih državah. Ta pravica pa ni samodejno zagotovljena v skandinavskih državah, v Avstriji, Belgiji, Luksemburgu, v Estoniji, Nemčiji, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu. Jo je pa mogoče pridobiti na zahtevo (Švedska) ali glede na varnostno oceno (Avstrija, Estonija).