Z zakon o prevozih v cestnem prometu želi vlada po besedah ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek urediti brezplačen javni prevoz za vse registrirane športnike dijake in študente ter omogočili prevoz vsem gibalno oviranim študentom. "Če bodo sprejeti tudi amandmaji, bo dodana pravica do brezplačnega javnega prevoza za vse invalide z evropsko kartico invalida in brezplačen javni prevoz za vse upokojence," je izpostavila.

Kot je spomnila, država vozovnice za dijake in študente že subvencionira in jim s tem omogoča cenejše in bolj varno potovanje v šole in fakultete. "Zdaj smo se odločili, da to ugodnost zagotovimo tudi upokojencem," je ponovila. Ob tem je izpostavila, da država medkrajevni javni promet že sofinancira, ne glede na to, ali so avtobusi in vlaki na pol prazni ali čisto prazni. "Zapolnitev teh mest z upokojenci, ki ne bodo plačevali vozovnic, zato ne pomeni večjih stroškov," je poudarila.

Prepiranje, kdo je bil prvi za brezplačni prevoz

Poslanec Boris Doblekar (SDS) je pozdravil brezplačen prevoz upokojencev, je pa izpostavil, da gre za dopolnilo, ki so ga predlagali v SDS-u. "V SDS smo se zelo potrudili, da smo pripravili dopolnilo za brezplačni prevoz upokojencev, starejših od 65 let. Potem so bili vloženi še amandmaji koalicije s popolnoma isto vsebino, kar nas po svoje veseli, da ste povzeli naše predloge," je dejal.

"Kdo je koga povzemal ni važno, važno, da bomo to uredili," je odgovorila Bratuškova, ob tem pa izpostavila, da so v SDS-u sprva predlagali pet brezplačnih prevozov mesečno.

Doblekarjevo razpravo je dopolnil njegov strankarski kolega Zvonko Černač, ki je povzel dogajanje na pristojnem infrastrukturnem odboru, kjer so po njegovih besedah koalicijski poslanci glasovali proti predlaganim dopolnilom SDS-a, saj je ministrica dejala, da niso potrebni, ker da bo to urejeno z uredbo. "Danes pa so na mizi enaka koalicijska dopolnila," je bil kritičen. Veseli ga sicer, da je prevladalo spoznanje, da je to treba urediti z zakonom.

"Zelo jasno želim povedati, da ima vlada možnost, da z uredbo uvede brezplačne prevoze, je pa res, da je to zdaj obveza," je izpostavila ministrica.

Poslanec Franc Jurša (DeSUS) je medtem ocenil, da gre za enega boljših dni v DZ, saj so poslanci našli stične točke, pri čemer je prišlo do konkretne rešitve. Pohvalil je tvorno sodelovanje vseh.

Tudi Igor Zorčič (SMC) je pohvalil brezplačen prevoz za upokojence, a se jim v stranki poraja zadržek pri tem, da bi bili do brezplačnega prevoza upravičeni vsi upokojenci. Kot je dejal, imajo nekateri zelo dobre pokojnine. Prav tako se jim zdi pomembno, da se možnost brezplačnega prevoza omogoči veteranom oz. tistim, ki prejemajo veteranski dodatek.

Bratuškova je Zorčiča pozvala k premisleku, če se bodo v stranki odločili za dopolnilo, saj bi veterani, če so upokojeni, že tako ali tako padli v to skupino, po podatkih ministrstva pa tisti, ki so danes upravičenih štirih brezplačnih potovanj letno, te pravice ne izkoriščajo. Opozorila je, da bi morali tudi veterane ustrezno kategorizirati po vzoru invalidov in starejših od 65 let, ki bodo do brezplačnega prevoza upravičeni, če med drugim niso v delovnem razmerju.

Poslanca SAB-a Andrej Rajh in Maša Kociper sta predlog zakona pozdravila. Kociprova je pozdravila predvsem dejstvo, da bo država olajšala delo dijakom in študentom športnikom, ki se bodo lahko na trening vozili brezplačno. "Ob uspehih naših športnikov smo enotni, kot le malokdaj," je dejala.

Tudi Jožef Horvat (NSi) je podprl predlog zakona, je pa nasprotoval dopolnilu Levice, da bi država ustanovila novo državno družbo, ki bi izvajala linijske prevoze. "To je povsem mimo," je bil odločen in dodal, da je imamo v Sloveniji dovolj prevoznikov. "Pustimo podjetjem naj delajo, kar najbolj znajo, država pa naj zagotovi potrebno infrastrukturo," je dejal.

Miha Kordiš (Levica) je po drugi strani ocenil, da je čas, "da javni prevoz spremenimo v nekaj, kar bo držalo gor javni interes in ne dobičke posameznikov". Sam meni, da bi moral biti javni prevoz brezplačen za vse. "Na vrata trkajo podnebne spremembe in kriza, čez 10 let bo prepozno," je poudaril.

Poslanka Anja Bah Žibert (SDS) je medtem izpostavila, da upokojenci opozarjajo na pomanjkanje linij, predvsem na podeželju in v dopoldanskem času. "Sprejem brezplačnih prevozov je dobrodošel, a kaj ko teh prevozov ni," je opozorila.

Bratuškova je pojasnila, da trenutno obstaja okoli 1.800 linij, na ministrstvu pa nimajo podatka o njihovi zasedenosti. Podatke sicer pridobivajo. Možnost za odpiranje novih linij je, če je interes, je dejala. "Naš interes je absolutno narediti čim bolj dostopen in zaseden, da bo na cestah manj gneče," je dejala.

Z novim letom višja najnižja bruto urna postavka za študentsko delo

Poslanci so s 55 glasovi za in dvema proti potrdili novelo zakona za uravnoteženje javnih financ, s katero bruto urna postavka za študentsko delo ne bo smela biti nižja od 5,4 evra. Sprememba bruto urne postavke, ki trenutno znaša 4,89 evra, bo po predlogu začela veljati 1. januarja prihodnje leto.

Levica je z dopolnilom postavko poskušala dvigniti na 5,63 evra bruto, kot je to predvideval njihov kompromisni predlog, preden ga je koalicija povozila z dopolnilom na seji parlamentarnega odbora za finance.

A v Levici svojimi argumenti poslanskih kolegov niso uspeli prepričati. Dopolnila, ki so ga v DZ vložili v ponedeljek, poslanski zbor namreč ni podprl.

Iz koalicijskih vrst je bilo danes slišati predvsem opozorila o tem, da bi dvig najnižje postavke dolgoročno povzročil več škode kot koristi ter da ga je treba urediti sistemsko.

Opozicijske stranke pa so med drugim izrazile skrb, da se bo zaradi dviga najnižje urne postavke količina študentskega dela bistveno zmanjšala.

To so po prepričanju poslanca Levice Mihe Kordiša ne bo zgodilo, saj konkurenčnost študentskega dela ni v višini urne postavke, ampak v njegovi fleksibilnosti. Pozval je tudi k oblikovanju načrta, kako trg dela pripeljati do tega, da "nobenemu študentu iz pritiska golega preživetja ne bo več treba poseči po podplačani, nedostojni, prekarni obliki zaposlitve v okviru študentskega dela".

Za odškodnine izbrisanim podrejencem kar denar Banke Slovenije

DZ je z 46 glasovi za in 34 glasovi proti potrdil zakon za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah. A pot do odprave pomanjkljivosti sodnega varstva vlagateljev v podrejene obveznosti in delnice bank pred izbrisi je še dolga, saj je Banka Slovenije za zakon napovedala vložitev zahteve za presojo ustavnosti.

Ustavno sodišče je jeseni 2016 odločilo, da določbe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013, niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki izbrisanim ni omogočil učinkovitega sodnega varstva. Zakon, ki bi ga zagotavljal, bi se moral uveljaviti do sredine maja 2017, a je prejšnji predlog obstal v parlamentarnem postopku v prejšnjem sklicu DZ.

Vlada je predlog v javno obravnavo poslala v začetku februarja in ga sprejela v začetku aprila, ko ji je uspelo prehiteti državni svet, ki je predlog pripravljal v smeri, da bi Banko Slovenije tožila država, in ne izbrisani imetniki kvalificiranih obveznosti. A nad sedaj potrjenim zakonom visi presoja ustavnosti. To je napovedala Banka Slovenije, spor bi lahko pred Sodiščem EU sprožila Evropska komisija ali Evropska centralna banka.

Banka Slovenije prereka rešitev, da bo ona financirala morebitno dosojene odškodnine, saj naj bi se s tem kršila prepoved monetarnega financiranja in naj bi se posegalo v njeno finančno neodvisnost. V morebitnem neskladju z ustavo so v zakonu še določilo o razkritju identitete vlagateljev ob izplačilu morebitno dosojene odškodnine, omejitev višine odškodnine in posebno pavšalno nadomestilo za male nepremožne vlagatelje.

Državni sekretar Metod Dragonja je v času sprejemanja zakona zatrdil, da imajo v morebitnem sporu s centralno banko dovolj argumentov. Predvideno je, da centralna banka od letos ustvarja namenske rezerve za primer dosojenih odškodnin, če bodo te previsoke, lahko sredstva založi država. "Mehanizem zagotavlja finančno neodvisnost pri izvajanju monetarnih funkcij Banke Slovenije. Ne moremo je pa rešiti odgovornosti, ki izhaja iz izvajanja njenih nadzorstvenih funkcij," je poudaril.

V podržavljenih bankah, NLB-ju, Novi KBM, Abanki, Banki Celje, Probanki in Factor banki, je bilo izbrisanih za 963,2 milijona evrov obveznosti. Torej se morebitne odškodnine lahko gibljejo med nič in 963 milijonov evrov plus pripadki, je orisal Dragonja. Stroške, v katere so zajeli delo sodišč in sodnikov, so na ministrstvu ocenili na 1,7 milijona evrov na leto.

Zaradi spornosti razkritja osebnih podatkov ob razkritju identitete, ki jo bo moral upravičenec razkriti, če bo hotel dobiti morebitno dosojeno odškodnino, je zakon dopolnjen z utemeljitvijo javnega interesa. Pri morebitno dosojeni odškodnini in obrestih pa je postavljena omejitev, da je tožnik upravičen do nje največ do višine knjigovodske vrednosti delnic po zadnjem revidiranem letnem poročilu pred izdajo odločbe o izrednih ukrepih.

Zakon določa tudi izplačala pavšalnega nadomestila izbrisanim nepoučenim manjšinskim vlagateljem, katerih bruto plača je bila v letu 2013 nižja od povprečne plače v državi. Povračilo naj bi doseglo 80 odstotkov njihove naložbe, a ne več kot 20.000 evrov.

Za sodne postopke bo v primeru izbrisov delničarjev in obvezničarjev v NLB, Novi KBM, Abanki in Banki Celje pristojno sodišče v Mariboru. V njih bo država nastopala kot stranski udeleženec. Virtualno podatkovno sobo, kjer bo tožnikom na voljo gradivo, ki je bilo podlaga za izbrise, bo vzpostavilo ministrstvo za finance. Zakon natančno predpisuje, na kakšen način se soba vzpostavi in deluje, kdo in v kakšnih rokih mora priskrbeti dokumentacijo in kako se jo varuje.

Zakon opredeljuje še, kako se v primeru, da izbrisani imetniki dokažejo, da bi v primeru stečaja izgubili manj kot ob izbrisu, postavi višino zahtevka za vračilo, v katerih primerih in kako mora izbrisani upravičenec do odškodnine razkriti identiteto, ter koga se lahko imenuje v skupino izvedencev, ki bo po naročilu sodišča izdelala mnenje. Določa tudi roke za vložitev tožb.

Množično vrednotenje nepremičnin po novem

DZ je z 49 glasovi za in brez glasu proti potrdil novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, s katero se podrobneje opredeljuje posebne enote vrednotenja, kot so bencinski servisi, elektrarne ter pristanišča in marine.

Podporo noveli so že vnaprej napovedali v poslanskih skupinah strank: LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, odrekli pa v Levici, SNS-u in NSi-ju. V SDS-u so se glasovanja vzdržali.

Med podporniki je bilo v današnji razpravi slišati, da bo novela zmanjšala možnost potencialnih zlorab z namenom doseganja ugodnejših davčnih in finančnih obveznosti.
V Levici so imeli med drugim pomisleke, ker je pobuda za novelo prišla s strani trgovinske zbornice oz. kapitala, pri čemer se zdi, "da bo šel predlog predvsem na njihov mlin".

Tudi v NSi-ju, kjer so vložili zahtevo za presojo ustavnosti zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki je bil sprejet leta 2017, so noveli nasprotovali. V NSi-ju se sicer ne strinjajo z zakonsko ureditvijo ocenjevanja vrednosti nepremičnin in s tem določanja davčne osnove osnove zakona na nepremičnine ter neenako obravnavo lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč.

Tudi v SNS-u so podporo noveli odrekli, ob čemer so se strinjali, da obstajajo tudi druge posebne enote, ki bi jih lahko dodali v novelo, pa jih niso.

Zelena luč za zdravniško novelo

Poslanci so z 51 glasovi za in 13 proti potrdili vladno novelo zakona o zdravniški službi. Podprli so tudi novelo zakona o zdravilih, ki jo je podprlo 69 poslancev, proti pa so bili štirje.

Novela o zdravniški službi zagotavlja dodatna sredstva za izvedbo pripravništev zdravstvenih delavcev in sodelavcev ter specializacij zdravnikov do konca leta 2020. Med drugim ureja kritje razlike do celotne vrednosti financiranja teh vsebin iz sredstev zavoda za zdravstveno zavarovanje in to podaljšuje do konca prihodnjega leta.

Hkrati je vlada zaradi ugodne finančne situacije v letošnjem letu in za razbremenitev sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja še predlagala, da se za leto 2019 iz proračuna nameni 70 milijonov evrov oziroma 10 milijonov evrov več, kot določa veljavni zakon. To pomeni več finančnih sredstev za zdravstvene storitve in skrajševanje čakalnih dob, so izpostavili na vladni strani.

Novela zakona o zdravilih, ki so jo poslanci na predlog vlade obravnavali po skrajšanem postopku, pa med drugim ne opredeljuje več prednostne preskrbe z zdravili iz krvne plazme, ki je pridobljena v Sloveniji. S tem se izvršuje sodbo Sodišča EU-ja, ki je v zadevi Medisanus proti murskosoboški bolnišnici presodilo, da prednostna preskrba z zdravili iz plazme in sklicevanje nanjo v postopkih javnega naročanja nista v skladu s predpisi EU-ja.

Prav tako vladni predlog novele prinaša še nekatere uskladitve z evropskimi direktivami, ki urejajo področje zdravil. Določa natančnejšo opredelitev za biološko zdravilo v postopku za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom za uporabo v humani medicini in veterinarski medicini ter opredeljuje zaščitne elemente na zunanji ovojnini zdravila.

Državni zbor ima svoj zakon

Poslanci so z 73 glasovi za in brez glasu proti proti sprejeli zakon o državnem zboru. Brez zadostne podpore pa je ostal predlog novele zakona o poslancih. V večini poslanskih skupin so se nazadnje odločili glasovati proti, čemur so botrovali tudi očitki v javnosti o povečevanju poslanskih privilegijev.

Pod novelo zakona o poslancih se je junija podpisalo 74 poslank in poslancev, nasprotovali so ji le v Levici in NSi. Potem ko je predlogu zeleno luč že prižgala mandatno-volilna komisija DZ-ja, pa mu je tudi večina ostalih poslanskih skupin odrekla podporo.

Ob zakonu se je največ razprave vrtelo okrog vprašanja sankcij v primeru nezdružljivosti poslanske funkcije, a predlagana dopolnila na mandatno-volilnih komisiji niso bila sprejeta. To je razširilo dvome o primernosti novele, odločitvi poslancev, da te ne sprejmejo, pa je botroval tudi pritisk javnosti, češ da si dodeljujejo privilegije. Nazadnje so za zakon glasovali le štirje poslanci, 74 jih je bilo proti.

Večinsko podporo pa je ohranil zakon o DZ, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila skupina 81 poslancev. Prepričani so, da tudi DZ potrebuje svoj zakon, ki bi konkretneje uredil tisto, česar ne predpisujeta niti ustava niti poslovnik.

Da tako pomembna institucija, kot je DZ, nima svojega zakona, medtem ko ga nekateri državni organi imajo, namreč kaže na nek neenak oz. celo podrejen položaj DZ-ja v državni ureditvi, je na seji dejala podpredsednica DZ-ja Tina Heferle (LMŠ). Kot je pojasnila, imajo svoj zakon na primer predsednik republike, DS, računsko sodišče, ustavno sodišče, varuh človekovih pravic in vlada.

Eden od temeljnih ciljev zakona je zagotoviti, da bo DZ imel finančno, upravno in varnostno avtonomijo. Tako so med drugim predvideli, da DZ samostojno določi sredstva za svoje delovanje, a mora pri določitvi in porabi sredstev upoštevati javnofinančna načela. Nad porabo sredstev pa bo bdelo računsko sodišče.

Zakon jasno opredeljuje status generalnega sekretarja DZ; določa, da je generalni sekretar funkcionar, med nalogami katerega je tudi priprava finančnega načrta DZ, ki ga nato sprejema kolegij predsednika DZ. Obenem pa z zakonom vzpostavljajo tudi podlago za ureditev delovanja služb in posebnosti nekaterih delovnopravnih vprašanj.

Zakon ureja okvir organizacije služb DZ-ja, ki bo podrobneje urejen z akti DZ-ja in generalnega sekretarja. Uzakonja se določene specifike za službe poslanskih skupin, ko je delovno razmerje vezano na osebno zaupanje poslancev in se pogodba o zaposlitvi sklepa le za določen čas ter brez javnega natečaja. Tem javnim uslužbencem bo po zakonu pripadel dodatek v višini 12 odstotkov osnovne plače. Določbe, ki urejajo delovna razmerja javnih uslužbencev v službah poslanskih skupin, pa se smiselno uporabljajo tudi za delovna mesta v kabinetu predsednika DZ, ki so vezana na osebno zaupanje predsednika.

Glede na posebno naravo dela DZ-ja v zakonu urejajo tudi posebnosti delovnega časa in iz tega izhajajoče pravice zaposlenih, pa tudi njihovo pravico do stavke. Na zakonski ravni se ureja področje obdelave osebnih podatkov.

V zakonu je opredeljeno tudi delo DZ-ja v vojnem ali izrednem stanju. Glede varovanja se ohranja dosedanja ureditev, po kateri varovanje zagotavlja policija, ki mora pri tem zagotoviti spoštovanje notranjih pravil in posebnosti varovanja, kot jih določi kolegij predsednika DZ-ja. Prevladalo je namreč stališče, da je takšna rešitev racionalnejša, kot če bi se DZ odločil za svojo varnostno službo.

So pa v zakonu uredili tudi vprašanje hišne preiskave v prostorih DZ-ja. Po novem se mora pred izvedbo hišne preiskave oz. preiskave elektronskih in z njo povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov v prostorih DZ o tem, da je sodišče odredilo preiskavo, obvestiti predsednika DZ-ja. Pri izvedbi preiskave je lahko navzoč predstavnik DZ-ja, pri izvedbi preiskave v prostorih poslanske skupine, preiskovalne komisije ali delovnega telesa, pristojnega za nadzor obveščevalno-varnostnih služb, pa je lahko navzoč tudi predstavnik poslanske skupine ali delovnega telesa, v prostorih katerega se preiskava opravlja.

Video: Posnetek torkovega nadaljevanja seje v več delih