Pred kratkim je v javnost pricurljala novica o domnevnem ljubezenskem razmerju, ki naj bi ga imela predsednik republike Danilo Türk in njegova nekdanja asistentka na ljubljanski Pravni fakulteti Vasilka Sancin. O tem so poročali le redki mediji. Ali gre za samocenzuro ali za visoke novinarske standarde, ki jih imajo slovenski mediji v odnosu do slovenskih politikov in njihovega zasebnega življenja, so za MMC pojasnjevali Sandra Bašić Hrvatin, Peter Lah, Marko Milosavljevič in Boštjan M. Turk.

Sandra Bašić Hrvatin s Fakultete za humanistične študije nam je na vprašanje, zakaj mediji ne poročajo o tej temi, odvrnila le, naj odgovor poiščemo pri sebi. Bolj zgovoren je bil Marko Milosavljevič s Fakultete za družbene vede, ki je povedal, da bolj težko bere misli naših urednikov in novinarjev, zato ne more vedeti, kakšni so njihovi motivi. "Če boste njih vprašali, sem prepričan, da bodo vsi zagovarjali visoke novinarske standarde," meni.

"Možno je, da bo ta primer ali še kateri drug pokazal, ali se odnos Slovencev do politikov in njihovega zasebnega življenja spreminja, čeprav mislim, da so Slovenci bolj občutljivi na materialni položaj kot pa na zasebno življenje politikov," meni Milosavljevič.

"Vsak človek ima pravico do dostojanstva in zasebnosti"
Komunikolog Peter Lah nam je zatrdil, da dejstev ne pozna dovolj dobro, zato konkretnega primera ne more komentirati. Kar zadeva interes javnosti, pa nam je povedal, da v primeru voljenih predstavnikov države velja splošna etična norma, da ima vsak človek pravico do dostojanstva in zasebnosti.

"Poročanje o zasebnih grehih je za javnost relevantno le toliko, kolikor je zaradi tega prizadeta njihova funkcija. To bi se, hipotetično, zgodilo, če bi dotični funkcionar zaradi tega prišel v konflikt interesov ali bi postal žrtev izsiljevanj, kar bi bistveno kompromitiralo njegovo kredibilnost in morebiti celo zakonitost njegovih dejanj," meni Lah. "V takih primerih je z vidika javnega interesa priporočljivo, da tak človek bodisi verodostojno pokaže, da ni nevarnosti za to, bodisi odstopi," je še pripomnil.

Nelagodje novinarjev v odnosu do urednikov
"Glede odnosa medijev do domačih osebnosti in tematik je anketa novinarjev, ki jo analiziram, pokazala določeno nelagodje novinarjev v odnosu do urednikov. Pogost je bil očitek, da nimajo hrbtenice in da popustijo pod pritiski "politike". Tu po mojem mnenju niso mišljeni zgolj politiki v ožjem pomenu, ampak tudi uredniška politika lastnikov oziroma programskih in nadzornih svetov," meni Lah.

"To dejstvo je zelo zaskrbljujoče. Ko se politična in kapitalska moč združita v eni osebi ali stranki, je nevarnost za manipulacijo in zlorabo medijev toliko večja. Berlusconi je tipična karikatura poslovneža, ki si je pridobil tudi politično moč," je predstavil svoj pogled in dodal, da pojav ni omejen le na Italijo, temveč imamo tudi v Sloveniji posameznike, ki poskušajo združiti zasebno poslovno življenje in javno funkcijo.

"To je tema, o kateri se ne poroča"
Analitik Boštjan M. Turk je povedal, da kolikor ve, mediji o tem sploh niso poročali. "Dva dni nazaj je imel novinar intervju s Türkom na eni izmed komercialnih televizij in se ne spomnim, da bi mu postavil vprašanje, ki bi bilo povezano s to temo. Jaz ne vem, kaj je imel Türk s Sancinovo, vendar iz tega, kar prihaja ven, je razvidno, da pa nekaj je bilo. V slovenskem medijskem prostoru, v razmerah, ko nimamo t. i. svobode tiska, je seveda to tema, o kateri se ne piše in poroča. Kot po navadi se bo zgodilo, da če neko kočljivo zadevo hočeš prikriti, potem udari toliko obširneje prek drugih alternativnih medijev," napoveduje.

Požar: "Gre za sprenevedanje"
Poklicali smo tudi Bojana Požarja, odgovornega urednika spletnega portala pozareport.si, in Silvestra Šurlo, urednika revije Reporter, saj sta omenjena medija prva objavila novico o domnevnem razmerju predsednika države z 31-letno pravnico. Požar je zatrdil, da so članek objavili na podlagi dokazov oz. pričevanj, ki jih imajo. Glede poročanja drugih medijev o tej temi je povedal, da gre za sprenevedanje in nojevsko potiskanje glave v pesek. "To se ni zgodilo prvič. Novinar sem že 25 let in to sem že velikokrat opazil, nazadnje pri aferi Baričevič," je dodal.

Kot pravi Šurla, govorice o razmerju med predsednikom Türkom in njegovo nekdanjo asistentko na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani že nekaj časa krožijo po političnih kuloarjih. Na Reporterju so se po njegovih besedah odločili za objavo zgodbe šele po tem, ko je resničnost govoric potrdil njihov zanesljiv vir, ki je zelo blizu predsedniku in zelo dobro pozna njegovo zasebno življenje. Informacije vira, katerega identitete na njegovo zahtevo ne želijo razkriti, so po Šurlovih besedah, kolikor je bilo mogoče, še dodatno preverili in so se izkazale za resnične.

Šurla: "Mediji so dvolični"
"Podobne zgodbe o romancah svojih političnih voditeljih objavljajo tudi resni mediji v tujini. Spomnimo se le afere Billa Clintona z Monico Lewinsky ali pa podobnih zgodb francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, italijanskega premierja Silvia Berlusconija ali predsednika ruske vlade Vladimirja Putina. Večina slovenskih medijev brez zadržkov povzema te zgodbe iz tujine, ko pa gre za slovenske politike, še posebej t. i. levičarske provenience, pa o tem nočejo poročati, kar seveda kaže na njihovo dvoličnost in politično instrumentaliziranost," trdi Šurla.

"Še več," poudarja urednik Reporterja, "tudi tokrat so bili 'vpoklicani' mnenjski voditelji, ki vedno znova branijo 'lik in delo' ključnih oseb levičarske politične nomenklature: Gregorja Golobiča, Milana Kučana in Danila Türka." Kot je povedal, je bila v javnost že lansirana za lase privlečena moralistična teza, da bi slovenski mediji lahko pisali samo o ljubicah oziroma ljubčkih tistih politikov, ki prisegajo na družinske vrednote – o Janezu Janši, Radovanu Žerjavu ali Ljudmili Novak, o Danilu Türku in drugih levičarskih politikih pa ne. "Na takšne politikantske interpretacije pa mediji ne bi smeli pristajati," dodaja.

"Tudi Türk 'trži' družinsko življenje"
Šurla pojasnjuje, da navsezadnje tudi predsednik Türk svoje družinsko življenje "trži" v politične namene. Tako žena kot hči sta sodelovali v njegovi volilni kampanji, soproga Barbara Miklič Türk pa ima v uradu predsednika republike tudi posebno (ne)uradno funkcijo prve dame. Tudi Vasilka Sancin po Šurlovem mnenju ni neka običajna državljanka, pač pa nastopa v zelo pomembni vlogi svetovalke ministrstva za zunanje zadeve pri pogajanjih za pripravo arbitražnega sporazuma.