"Reforma trga dela je pomemben korak v pravo smer, kar potrjujejo tudi tuji strokovnjaki," je pred obravnavo v sredo na matičnem odboru DZ-ja novinarjem dejal Andrej Vizjak.

Dodal je, da je koalicija v četrtek vložila precej dopolnil, ki so izkupiček zahtevnega petmesečnega pogajalskega procesa s socialnimi partnerji. Nekaj dopolnil tako na zakon o delovnih razmerij kot na zakon o urejanju trga dela pa bodo še vložili. Pripravljenih je 55 ukrepov, od tega je dobrih 30 namenjenih doseganju večje prožnosti na trgu dela, večje prožnosti in zniževanja stroškov za delodajalce, 15 ukrepov pa odpravi segmentacije na trgu dela.

Še 14 dni časa za pogajanja
Čas za dodatna usklajevanja je do 26. februarja oziroma še 14 dni. Minister se bo s sindikati znova usedel že v ponedeljek. »Zdaj je pogajalski proces pripeljan do točke, ko se bomo vsi morali odločiti. V Sloveniji je nemogoče radikalno spremeniti trg dela, lahko se ga korigira. Naredili smo največ, kar se je dalo. Občutek imam, da bo večina socialnih partnerjev sprejela rešitve."

Posegi v dopolnila lahko porušijo ravnovesje
Dodaja, da so "amandmaji uravnotežen kompromis, ki ponuja uravnovešeno rešitev," toda svari, da "vsakršen večji poseg v te amandamaje v korist ene ali druge strani ravnovesje poruši in vprašanje je, ali bo še vprašljiva za drugo stran".

Malica in prevoz ostajata, toda bipartitno
Stroški, povezani z delom, torej malica in povračilo potnih stroškov, ostajajo, a se bodo o njihovi višini morali delodajalci in delovci v okviru panog dogovarjati bipartitno, kar je tudi evropska praksa. Omogočeno je tudi, da se dodatek za delovno dobo vodi kot dodatek za stalnost.

Odpovedni roki neusklajeni
Neusklajeni so še odpovedni roki in odpravnine, je pa visoka stopnja soglasja dosežena pri rešitvah, ki v ospredje dajejo preverjanje dejanskih razlogov za odpoved, in ne kot je bilo do zdaj, ko so delavci osredotočali na formalne napake v postopku odpuščanja in s tem dobili tožbe proti delodajalcem na sodiščih.

Po Vizjakovih besedah so daleč prišli tudi pri preprečitvi morebitnih delodajalčevih zlorab delavcev. Pripravljenih je deset ukrepov za njihovo preprečevanje ali vsaj zmanjšanje. Odpravnina ne bo več samodejno priznana, bo pa, če so zanjo izpolnjeni pogoji, to pa je deset let dela pri zadnjem delodajalcu.

Izterjava na podlagi plačilne liste
Plačilna lista bo po novem dobila status verodostojne listine, na podlagi katere se lahko sproži tudi izvršilni postopek, kar bo olajšalo postopek izterjave, še našteva Vizjak.

Uvajajo se tudi 25-odstotne kvote pri agencijskem delu, zato da bo to delo res mogoče kot začasno delo, in ne kot trajna rešitev za delodajalce.

Minimum standardov za SP-je v medijih
Minimum standardov bo uveden tudi za ekonomsko odvisne delavce, kar je drugo ime za številne samozaposlene v medijih ali kulturnih ustanovah oziroma vse tiste, ki imajo registrirane S-P.je, delajo pa za samo enega delodajalca. Minister ni mogel biti glede slednjega bolj natančen, ker to dopolnilo danes še pripravljajo.

V zvezi s pogostimi odjavami delavcev iz zdravstvenega zavarovanja se je Vizjak zavzel za dvig glob in večji nadzor delodajalcev kršilcev.

Delodajalci predlagajo kup amandmajev
V Združenju delodajalcev Slovenije z izpogajanim niso zadovoljni. Kot je zapisal Milan Lukić, predsednik združenja, so pogajanja pokazala pomanjkljivosti reforme trga dela. Čeprav nekatere predlagane ukrepe podpirajo, pa ostajajo trdni pri nasprotovanju odpravninam za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, uvedbi kvot za zaposlitev agencijskih delavcev, uvedbi odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, povišanju prispevkov za zavarovanje ob sklenitvi pogodbe za določen čas, širitvi pristojnosti inšpektorja za delo pri možnosti izdaje ureditvene odločbe, določitvi plačilne listine kot verodostojne listine in izrekanju glob v razponu.

ZDS predlaga, da se z novelo zakona uredijo še dodatne zahteve delodajalcev, in sicer, da se odpoved iz razloga nesposobnosti razširi na neizpolnjevanje zdravstvenih meril za opravljanje dela, da se zagotovi možnost zaposlitve delavca, ki ne izpolnjuje pogojev, vendar ima znanja in izkušnje, poenostavi režime odrejanja delovnega časa, odpravi omejitve za varovane kategorije delavcev pri odrejanju režimov delovnega časa, določi enotno osnovo za vsa nadomestila, skrajša število dni odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela, za katere delodajalec plačuje nadomestilo plače v svoje breme, oz. uvede čakalne dni brez nadomestila plače.

Delodajalci zato poslance pozivajo, naj sprejmejo ustrezne amandmaje, ki bodo omogočili varno prožnost na trgu dela, ne pa še dodatno omejili konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.