Načrt pri izplačilu odškodnin predvideva tri faze. V prvi bi država določila splošen pavšalni znesek za odškodnino, ki bi se izplačal posameznemu izbrisanemu. Če se ta z zneskom ne bi strinjal, je nato predvidena posebna poravnava. V okviru te faze bi se preverile posebne okoliščine posameznega oškodovanca, zaradi katerih meni, da bi morala biti odškodnina višja.

Če se tudi v tej fazi država in izbrisani ne bi mogla strinjati, bi posamezniku ostala le še možnost sprožitve odškodninskega spora pred slovenskim sodiščem, "upoštevaje načelo enakega obravnavanja". Vladin načrt navaja tudi, "da bo normativna ureditev glede na materialne možnosti države predvidela način in roke plačila odškodnin".

Akcijski načrt vsebuje tudi izhodišča za določitev škode za premoženjsko škodo šestim izbrisanim, katerih tožba je bila tudi povod za to, da je Evropsko sodišče za človekove pravice Sloveniji naložilo, da mora v roku enega leta pripraviti shemo za izplačilo odškodnin vsem izbrisanim. Ta rok se bo iztekel 26. junija letos.

V zvezi z omenjenimi šestimi izbrisanimi akcijski načrt predvideva, da jim bo država "ponudila poravnavo in na tej podlagi sprejela splošne ukrepe", za ta namen pa je predvidena tudi ustanovitev posebne pogajalske skupine v okviru državnega pravobranilstva.

Sistemska ureditev odgovor na zahteve evropskega sodišča
Evropsko sodišče je omenjenim šestim sicer določilo po 20.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo, medtem ko odškodnine za premoženjsko škodo ni določilo. Glede tega je sodišče odločitev zadržalo, vladi in pritožnikom pa naložilo, naj v treh mesecih, torej do 26. septembra lani, "predložijo pisna stališča o zadevi, zlasti pa naj sodišče obvestijo o morebitnem doseženem dogovoru".

Država je to tudi storila, v odgovoru pa zapisala, da pripravlja zakon, ki bo sistemsko uredil problematiko odškodnin, na njegovi podlagi pa se bodo reševali tudi zahtevki šestih izbrisanih.

Akcijski načrt za izvršitev sodbe evropskega sodišča je sicer vlada sprejela 18. januarja letos, a ni bil objavljen zaradi oznake zaupno. Zaradi tega je bila vlada deležna številnih kritik s strani nevladnih organizacij in pravnikov, ki so se ukvarjali z vprašanjem izbrisanih. Ministrstvo za zunanje zadeve ga je že posredovalo oddelku Sekretariata Sveta Evrope za izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice.

Za reševanje problematike izbrisanih je vlada že pred časom ustanovila posebno medresorsko delovno skupino, sestavljeno iz predstavnikov ministrstva za notranje zadeve, ministrstva za pravosodje in javno upravo, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ministrstva za zunanje zadeve, službe vlade za zakonodajo ter Državnega pravobranilstva. Ministrstvo za notranje zadeve je za pripravo akcijskega načrta sicer sklenilo pogodbo z zasebno Fakulteto za državne in evropske študije v Kranju.