Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Inšpektorat za delo že leta ugotavlja številne kršitve v zvezi z delovnim časom in zagotavljanjem počitkov, prav tako že leta opozarja, da je kršitev zagotovo še več, a jih je zaradi neustreznega vodenja evidenc in pomanjkljive normativne ureditve težko ugotoviti, piše v gradivu na spletni strani vlade.

Ministrstvo za delo je ob zavedanju, da evidence pomenijo osnovo za ugotavljanje izvajanja določb o delovnem času, odmorih in počitkih, ter da je spoštovanje teh določb "pomembno z vidika obnavljanja fizičnih moči delavca, njegove delovne učinkovitosti, dolgoročnega ohranjanja delovne sposobnosti ter zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu", pripravilo več sprememb.

V pogajanjih na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) se je kot najtrši oreh izkazalo urejanje elektronskih evidenc. Ministrstvo za delo je sprva predvidelo, da bi morali prisotnost elektronsko beležiti vsi zaposleni, vendar je bilo veliko nasprotovanja med delodajalci.

Socialni partnerji so se nato dogovorili, da bodo morali elektronske evidence zagotoviti le tisti, ki jim bo izrečena globa zaradi kršitev delovne zakonodaje. Uredila naj bi jih še podjetja, ki se bodo o tem dogovorila z zaposlenimi.

Širjenje evidence o izrabi delovnega časa

V osnutku novele je zapisana tudi rešitev, da se v evidenco o izrabi delovnega časa začne vpisovati podatek o času prihoda delavca na delo in odhoda z dela, izrabi in obsegu izrabe odmora med delovnim časom, o opravljenih urah v posebnih razmerah dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, o opravljenih urah v neenakomerno razporejenem delovnem času in začasno prerazporejenem delovnem času ter seštevek ur za daljše obdobje (teden, mesec, leto oziroma posamezno referenčno obdobje).

Zdaj zakon zahteva le podatek o številu opravljenih ur. "Takšna ureditev povzroča težave pri izvedbi inšpekcijskega nadzora, pogosto pa celo onemogoča nadziranje delovnega časa, odmorov in počitkov. Iz evidenc tako tudi ni razvidno, ali gre za delo v manj ugodnem delovnem času in ali je delo opravljeno v neenakomerno razporejenem ali prerazporejenem delovnem času," je zapisano v obrazložitvi osnutka novele.

Prav tako sta med novimi rešitvami predvideni obveznost delodajalca, da delavca pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne, in pravica delavca, da od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa.

Glede na to, "da nekateri delodajalci vodenje evidenc štejejo za zadevo postranskega pomena in evidenc pogosto sploh ne hranijo oziroma ne vedo, da morajo tovrstne evidence hraniti", ter da v določenih inšpekcijskih nadzorih "delodajalci zagotavljajo, da imajo evidence oziroma dokumentacijo, na podlagi katere se evidence vodijo, v računovodskem servisu", bo, kot kaže, na novo določena obveznost delodajalca, da evidenco vodi na sedežu oz. kraju opravljanja dela.

Med določbami zakona, ki se posodabljajo, so še določitev glob, sankcije za odgovorno osebo v primeru kršitve opustitve vodenja, hrambe ali posodabljanja evidenc in pooblastilo za izrekanje glob v razponu. Pravna oseba oz. s. p., ki ne bo vodil, hranil ali posodabljal evidenc, naj bi bil kaznovan z globo od 1500 do 20.000 evrov.

Nova opredelitev delavca

Poleg tega je nova opredelitev delavca, po kateri se kot delavec šteje vsakdo, ki na kakršni koli pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu, pod pogojem, da ga opravlja osebno in je vključen v delovni proces delodajalca ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika.

Ob tem se razjasnjuje dilema glede roka za prijavo delavca v socialno zavarovanje in določitve roka za posredovanje podatkov iz evidence o zaposlenih delavcih. Spreminja se rok za posredovanje podatkov Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in določa, da jih je treba iz evidence o zaposlenih delavcih posredovati ZZZS-ju z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, a najpozneje pred začetkom opravljanja dela.