Kot je na posvetu Plinski terminali pojasnil Podobnik, je vlada ugotovila, da bi gradnja terminala za utekočinjen zemeljski plin sredi Tržaškega zaliva negativno vplivala na okolje, enako stališče pa je zavzela tudi glede gradnje terminala v Žavljah. Plinski terminali bi namreč bistveno vplivali na vodo v zalivu in življenje v morju.

Proti terminalom strokovna in laična javnost
Vlado Malačič iz Morske biološke postaje Piran je pojasnil, da načrtovani terminali uporabljajo zastarelo tehnologijo za ogrevanje utekočinjenega plina, torej morsko vodo, ki se ob ogrevanju plina ohladi. Nazaj v morje tako pride voda, ki je hladnejša za pet stopinj Celzija in predstavlja veliko težavo za morsko dno.

Zaradi močnega curka bi namreč prihajalo do dvigovanja sedimentov, kar bi v nevarnost spravilo tamkajšnje živalske in rastlinske vrste. Ob tem je Malačič izpostavil še izpuste klora in živega srebra, ki bi prav tako lahko pogubno vplivali na življenje v morju. Dodal je, da so na trgu prisotne nove tehnologije, ki niso tako obremenjujoče za okolje.

Tržaški zaliv premajhen za tankerje
Gradnji terminalov nasprotuje tudi tamkajšnje prebivalstvo, ki poleg onesnaženosti izpostavlja tudi prometno obremenjenost in gostoto poseljenosti zaliva. Prebivalstvo naj bi močno vznemirile tudi govorice o gradnji terminala v Luki Koper, o kateri, po besedah predsednika uprave Roberta Časarja, ne vedo ničesar.

Žarko Pregelj iz direktorata za pomorstvo na ministrstvu za promet pa je dejal, da gradnja terminalov z vidika varnosti ni mogoča. Težavo namreč predstavlja velikost Tržaškega zaliva, saj morajo ladje, ki prevažajo utekočinjen plin, imeti dovolj maneverskega prostora, obenem pa mednarodna zakonodaja predpisuje, da tankerja, ki prevažata plin in nafto, ne smeta pluti v neposredni bližini. Poleg tega bi morale omenjene tankerje zaradi varnosti spremljati oborožene ladje, kar predstavlja višje stroške in posledično višjo ceno plina.