Usklajevanja se nadaljujejo, je po seji vlade povedal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari in spomnil, da želi vlada javnofinančni primanjkljaj z zdajšnjih 5,5 odstotka BDP-ja do leta 2013 znižati na 1,6 odstotka BDP-ja, javni dolg pa omejiti na manj kot 50 odstotkov BDP-ja.

Kdaj bo cilj dosežen, določa danes sprejeta formula, ki jo bo vlada zapisala v proračunski memorandum. Tega bo septembra poslala v parlamentarno obravnavo skupaj s predlogom državnega proračuna za leti 2011 in 2012 ter drugimi proračunskimi dokumenti.

Ciljna rast javnofinančnih odhodkov za vse štiri blagajne bo odvisna od trendne rasti potencialnega proizvoda, popravljene za dejanski odmik javnofinančnega primanjkljaja od ciljanega ter dejanski odmik ravni javnega dolga od želenega, je Gaspari predstavil formulo.

Več prihodkov z obdavčitvijo nepremičnin
Več prihodkov vlada ne bo poskušala doseči z obdavčitvijo dohodkov, temveč pretežno z obdavčitvijo premoženja oz. nepremičnin, je poudaril minister. Po drugi strani pa se ne bo mogoče izogniti ukrepom na področju pokojninskega sistema, zdravstva in plač, je dodal.

Pokojninska, zdravstvena in plačna reforma neizogibne
Pokojninska reforma zahteva predvsem podaljšanje aktivne dobe zaposlitve, pri čemer je pomembna uskladitev z zdravstveno reformo. Glede te je napovedal možnost ukinitve premijskega načina plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prehod na obvezno obliko.

Širitev osnove za prispevke pri honorarjih in podjemnih pogodbah?
Čeprav dokončne odločitve vlada še ni sprejela, bo najverjetneje treba takšno povečanje prispevne stopnje nadomestiti z davčnimi in drugimi razbremenitvami stroškov delovne sile. Kot eno izmed možnosti je Gaspari navedel širitev osnove za plačilo prispevkov na dohodke, kot so, denimo, avtorski honorarji in podjemne pogodbe.

Plače v javnem sektorju se v prihodnjih dveh letih po njegovih besedah ne bi smele valorizirati. "Pri tem nismo izjema v Evropi, prej smo med tistimi, ki to delamo zmerno," je dejal.

Prodaja državnega premoženja, spremembe davka na premoženje?
Da bi bilo fiskalno breme znosno, vlada razmišlja tudi o prodaji državnega premoženja, ki nima strateškega pomena, možnosti zvišanja prispevne osnove za posamezne poklice in spremembah pri premoženjskih davkih. V zakonu o davku na nepremičnine bi morali omogočiti nizko obdavčitev za prvo stanovanje in rezidenčno bivanje v objektu, za preostale nepremičnine pa je obdavčitev lahko tudi progresivna, je še poudaril Gaspari in dodal, da bi morali biti ljudje enakomerno obdavčeni glede na ekonomsko moč.