Kot je namreč znano, so se javni uslužbenci zaradi vladnega varčevanja v tem letu že odrekli 100 milijonom evrov. Sindikati menijo, da je to dovolj. In medtem ko ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs miri sindikate, češ da v vladi ni bilo še nobene razprave o nadaljnjih ukrepih v javnem sektorju, minister za gospodarstvo Matej Lahovnik razmišlja tudi o možnosti sprejetja interventnega zakona, če soglasja s socialnimi partnerji ne bi bilo. Sindikati so se na te njegove besede v Odmevih odvzali, da bi v tem primeru lahko pripravili naknadni zakonodajni referendum.

Kot kaže, obe strani merita svojo moč pred začetkom oblikovanja novega vladnega protikriznega svežnja, o katerem se bo krizna skupina ministrov začela pogovarjati prihodnji teden in naj bi bil končan v treh tednih.

Ministrica za racionalizacijo, ne znižanje plač
Sicer pa je ministrica Pavlinič Krebsova na včerajšnjem posvetu z naslovom Vlada RS in javni sektor 2009 dejala, da bodo protikrizni ukrepi, ki jih pripravlja vlada, imeli organizacijski, kadrovski in finančni vpliv na delovanje javnega sektorja, vendar se ji zdi nedopustno, da je prvi odgovor na vprašanje, kako je mogoče zmanjšati izdatke, znižanje plač. Obstaja namreč veliko drugih ukrepov in dejavnosti, s katerimi bodo proračunski uporabniki lahko prihranili sredstva, na primer odprava napak, ki so se zgodile pri izvajanju novega plačnega sistema.

Dodatne denarne obremenitve zaradi neustreznih uvrstitev
O tem je govorila tudi državna sekretarka na finančnem ministrstvu Helena Kamnar. Dejala je, da je bil prehod na enoten plačni sistem vsaj v določenem delu nedomišljen; ker ni bilo nadzora reorganizacij in morebitnih neustreznih uvrstitev posameznih javnih uslužbencev, so nastale dodatne obremenitve za 53 milijonov evrov. Po njenih besedah bo nov rebalans državnega proračuna vsekakor potreben. Glede na napovedi o štiriodstotnem zmanjšanju BDP-ja , bo treba skrčiti proračunsko porabo in obdržati proračunski primanjkljaj na ravni, kot je v tem trenutku. Financiranje javnih služb ali javnih zavodov v proračunu predstavlja približno dve milijardi evrov, kar pomeni približno 22 odstotkov proračunskih odhodkov oz. pet odstotkov BDP-ja.

B. R.