Finančni minister Šušteršič je na novinarski konferenci vlade povedal, da je prva naloga vlade, da zagotovi stabilnost bančnega sistema, šele nato, da povrne denar davkoplačevalcev. To se je nanašalo na posutje finančnega ministra s pepelom, da so obljubili, da v dokapitalizaciji NLB-ja ne bo udeležen javni denar, a jim je načrt prekrižal KBC.
Povedal je tudi, da bo vlada poskusila najti rešitev, s katero bi se bilance bank hitro očistile, dokončne ukrepe za bančni sistem pa bodo pripravili v treh mesecih, ko bodo imeli podrobnejšo sliko. Zavezal se je tudi, da bodo poskušali izpeljati zadani proračun in še enkrat ponovil, da pomoči Evropske unije Slovenija ne bo potrebovala.
Ob tem pa pričakuje odgovorno ravnanje vseh pristojnih, kjer najprej računa na Banko Slovenije, ki ima največ nadzora nad bankami in upa, da bodo v roku enega tedna od regulatorja tudi dobili želene podatke. Na vprašanje, ali bo NLB res potreboval še štiri milijarde, ni želel odgovoriti, češ da dokler ne bo imel vseh podatkov, ne bo dajal ocen.

AUKN bo ukinjen
Prihodnji teden namerava vlada tudi obravnavati zakon o državnem holdingu za upravljanje premoženja, o ukinjanju Agencije za upravljanje kapitalskih naložb pa prihodnji teden še ne bo govora, je dejal Šušteršič.
Posledica zakona bi bila tudi pripojitev Kapitalske družbe in DSU-ja holdingu. Če bo julija zakon potrjen, bi lahko v dveh mesecih že začel delovati, a minister potrditve pred jesenjo ne pričakuje.
Medtem ko poznavalci opozarjajo, da je edini namen oblikovanja nove institucionalne oblike ukinitev agencije, sindikati vztrajajo pri predlogu, da se premoženje, povezano s pokojninskimi blagajnami, izvzame iz holdinga, v devetčlanski nadzorni svet pa vključi tudi predstavnike socialnih partnerjev.

Upokojenci zaskrbljeni
Z zakonom, ki ima 35 členov, želi vlada na novo postaviti sistem upravljanja 11 milijard evrov vrednega državnega premoženja, je za Radio Slovenija poročala Simeona Rogelj. Kot opozarja pravnik Rajko Pirnat z ljubljanske Pravne fakultete, je namen zakona, "da se nič ne spremeni, razen ljudi, ki bodo to delali".

Vlada omenjene agencije ne more kar tako ukiniti. To bo posredno storila z ustanovitvijo državnega holdinga, ki mu bo pripojila Kapitalsko družbo in družbo DSU. Holding bo jamčil za izpolnitev obveznosti pripojenih družb z vsem premoženjem, upokojenci pa so zaradi morebitnega prenehanja obstoja Kada, ki skrbi za njihove pokojnine, zaskrbljeni. Mirko Miklavčič iz Zveze društev upokojencev je ob tem pojasnil, da ne nasprotujejo kakovostnemu upravljanju, ampak "zabrisanju sledi o lastništvu".

Kako se bodo na predlog odzvale banke?
Holding bo sicer prevzel vsa pooblastila, pravice, premoženje in obveznosti Soda, teh je za dobro milijardo evrov, razen obveznosti iz naslova obveznic, sredstva za njihovo izpolnitev pa bo prav tako zagotovil holding. Vprašanje, ki se ob tem postavlja, pa je, kako se bodo na ta predlog odzvali upniki, predvsem banke.

Vlada se z zakonom zavezuje, da bo v treh mesecih od njegove uveljavitve sprejela strategijo upravljanja z državnim premoženjem, holding pa bo v začetku vodila prehodna tričlanska uprava. Na predlog finančnega ministra jo bo imenovala vlada, nadziral pa jo bo nadzorni svet, ki bo najverjetneje povsem političen.

Pirnat: Ta sistem je ireverzibilen
Že ob objavi osnutka predloga o ustanovitvi holdinga je Pirnat opozoril na vrsto odprtih vprašanj. Poudaril je tudi, da bi bilo treba o načrtovani institucionalni spremembi dobro razmisliti. "V nasprotju s sistemom za agencijo je ta sistem ireverzibilen, kar pomeni, da ga je težko zavrteti nazaj. To je tudi eno od vprašanj, o katerih bodo morali poslanci razmisliti, ko bodo o tem odločali," je dejal.

Pričakovati je, da bo zakonski predlog predmet številnih vročih razprav, tudi političnih. Zaradi močnih interesov pa bi utegnil postati tudi predmet referendumskega odločanja.

Vlada ima na dnevnem redu še predlog novele zakona o dohodnini, s katero se bo prehodno obdobje za ugodnejšo davčno obravnavo kmetijskih subvencij, podaljšalo še na leto 2013, novelo zakona o lokalnih volitvah in novelo zakona o splošnem upravnem postopku, s katero uvaja spremembe na področju overjanja lastnoročnih podpisov in kopij, ki jih izvajajo upravne enote. Notarska zbornica Slovenije noveli sicer nasprotuje.