Vlada, ki opravlja tekoče posle, je na svoji zadnji seji sprejela odločitev za nadzor na vrhovnem tožilstvu brez predhodnega mnenja državnotožilskega sveta, ker omenjeni organ mnenja ni podal v določenem roku.

Državnotožilski svet je vlada pozvala k izdelavi mnenja 22. februarja. Sprva je bil rok za izdelavo mnenja tri dni po prejemu vladnega sklepa, nato pa je vlada na seji prejšnji teden sklenila, da rok podaljša do 6. marca.

Na državnotožilskem svetu so v sredo, torej na dan, ko je potekel rok, ki ga je postavila vlada, pojasnili, da so na torkovi seji dne obravnavali "tudi problematiko v zvezi z oblikovanjem mnenja". Vendar svoje odločitve ne želijo razkriti, dokler naslovnik ne bo prejel pisnega odpravka sklepa.

Nadzor zaradi domnevno spornega imenovanja generalnega direktorja VDT-ja
Vlada je želela pridobiti mnenje državnotožilskega sveta glede nadzora, ki ga želi MNZ opraviti zaradi imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva (VDT).

Odločbo o izvedbi nadzora je 11. februarja izdal notranji minister, ki opravlja tekoče posle, Vinko Gorenak. Generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju in državnotožilskemu svetu pa je bila odločba vročena 12. februarja.

Na vrhovnem državnem tožilstvu so prepričani, da je nadzor nezakonit in da MNZ stopnjuje pritiske na tožilstvo, zadnji tak primer pa naj bi bil prav nadzor zaradi imenovanja Boštjana Škrleca.

Komisija MNZ-ja je tožilstvo že želela obiskati, a se to ni zgodilo. Državna sekretarka na notranjem ministrstvu Barbara Brezigar je pojasnila, da so tisti dan dopoldne izvedeli, da tožilstvo 15 minut pred njihovim napovedanim obiskom organizira novinarsko konferenco, zato so sklenili, da komisija ne odide na tožilstvo. Prav tako so prejeli Fišerjev dopis, v katerem nasprotuje obisku, ker na njem ne bi bila navzoča dva člana državnotožilskega sveta.

Odgovor Fišerja so na MNZ-ju označili kot zavrnitev nadzora, vladi pa predlagali, naj presodi, ali naj se nadzor opravi ali ne. Vlada je zdaj presodila, da pri omenjenem nadzoru ne gre za poseg v samostojnost državnega tožilca pri odločanju v konkretni zadevi, "kot navaja generalni državni tožilec v obvestilu o zavrnitvi neposrednega pravosodnega nadzora".

Predmet nadzora so odločitve v posameznih zadevah državnotožilske uprave, ki jih je Fišer sprejel v okviru izvrševanja pristojnosti predstojnika državnega tožilstva, pojasnjujejo na vladi. Po njihovem mnenju pa izvrševanje zadev državnotožilske uprave, ki so predmet nadzora, ne sodi v okvir odločanja državnega tožilca, zato se nadzor lahko izvede.