Za oceno dela dvoletnega dela vlade smo v MMC-ju zaprosili vodje poslanskih skupin. V koalicijskih strankah so si enotni pri opozarjanju, da so strukturne reforme, ki se jih je lotila vlada, nujne, čeprav med ljudmi niso najbolj priljubljene. V opoziciji po drugi strani opozarjajo na vrsto afer, ki so se zgodile v času vlade Boruta Pahorja, pa tudi na slabe gospodarske in druge kazalce, ki so se v zadnjih dveh letih še poslabšali.

SD: Težko je sprejeti oceno, da je v tem času izostal socialni dialog
"Čas, v katerem je bilo upravljanje države zaupano sedanji vladi, je zahteven in neprijazen do vsake 'oblasti' ne glede na poreklo koalicije. To lahko opazujemo tudi v preostalih državah." Vodja poslanske skupine največje vladne stranke SD Bojan Kontič je poudaril, da je vlada glede na razmere ukrepala ustrezno.

"Večino tega je razvidno iz proračunov tega obdobja. Predlogi reform, ki posegajo v pridobljene pravice, niso nikoli dobro sprejeti. Kljub temu da se vsi zavedamo, da so nujne, nastopijo nesoglasja tako pri postopkih sprejemanja kot pri vsebini. Vlada je dolžna reforme predlagati, tudi če so le-te v postopku sprejemanja spremenjene ali celo zavrnjene." "Težko pa je sprejeti oceno, da je v tem času izostal socialni dialog. Tega je več kot v preteklih obdobjih." Kontič je dejal še, da se predsednik vlade pogosto vključuje v ta dogovarjanja, nekateri pa menijo, da celo preveč. Končal je z besedami, da časi doseganju soglasij niso ravno naklonjeni.

SDS: Vlada padla po vseh kazalcih
V SDS-u opozarjajo, da je Slovenija v dveh letih mandata Pahorjeve vlade padla po vseh kazalcih, Zvonko Černač pa jih je tudi naštel. "Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti, ki jo vsako leto objavlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta IMD v dveh letih Pahorjevega mandata nazadovala kar za 20 mest, saj je z 32. padla na 52. mesto od 58 držav."

Slovenija je na lestvici svobode tiska v enem letu padla s 37. na 46. mesto, opozarjajo v stranki. "Državni dolg se je podvojil in povečal na neverjetnih 12 milijard evrov in še raste." "BDP se je skrčil skoraj za desetino, Slovenija pa se le počasi pobira po tem padcu." "Povečali so se davki in druge obremenitve prebivalstva in gospodarstva, napovedujejo se novi." "Podvojilo se je število ljudi, ki nimajo dela, in povečalo število stečajev." "Na drugi strani so se povečali število zaposlenih v državni upravi ter neučinkovitost in zbirokratiziranost državnega aparata."

Zares: Vlada je učinkovito blažila socialne posledice
"Delo te vlade je in bo zaznamovalo predvsem prizadevanje za izhod iz krize. Naše mnenje je, da je vlada učinkovito blažila socialne posledice, pri pripravi in izvedbi posameznih politik za gospodarski vzpon pa bi lahko bila bolj operativna (npr. jamstvena shema). Vsekakor pa bo ocena dela na tem področju bistveno odvisna od uspešnosti izvedbe strukturnih reform, ki jih je pripravila," je povedala vodja poslanske skupine Zaresa Cveta Zalokar Oražem.

"Pri uresničevanju drugih nalog je bila vlada po našem mnenju uspešna in učinkovita. Napredek pri reševanju problemov s Hrvaško, trikrat uspešno zaključen socilani dialog s sindikati javnega sektorja, sta npr. projekta, ki utemeljujeta takšno oceno."

DeSUS: Sedanje stanje v državi je takšno, kakršno bi bilo pri vsaki vladi
"Precejšnje nezadovoljstvo z delom vlade med ljudmi in posledično srednja ocena njenega dela je po našem mnenju odraz časovnega sovpada nastopa mandata aktualne vlade ter začetka gospodarske in finančne krize, ki je v precejšnji meri zajela tudi našo državo in katere posledice je čutiti še danes," pravijo v DeSUS-u.

"Zato menimo, da je sedanje stanje v državi takšno, kakršno bi bilo pri vsaki vladi, ki bi prevzela oblast v tako izjemnih težkih situacijah. Navkljub temu v poslanski skupini DeSUS-a menimo, da je delo vlade kvalitetno, saj se odziva na posledice krize praktično na vseh področjih. Stvari se izboljšujejo in upamo, da se bodo izboljševale tudi v prihodnje. Tu imamo v mislih predvsem izboljšanje socialnega položaja ljudi. Zato v naši poslanski skupini pričakujemo od aktualne vlade, da bo odgovorno ravnala v skladu z zavezami, ki jih je sporazumno sprejela ob nastopu mandata in so zapisane v koalicijski pogodbi; med drugim tudi gradnja domov za starejše ter ustanovitev urada za starejše. Poslanci DeSUS-a smo prepričani, da prihod nove državne sekretarke v kabinetu predsednika vlade, zadolžene za področje medgeneracijskega sodelovanja, zagotovo predstavlja korak v smeri realizacije tistih koalicijskih zavez, ki so do danes praktično ostale spregledane, so pa izjemnega pomena za večjo socialno varnost vseh nas," je še dejal vodja DeSUS-ove poslanske skupine Joško Godec.

SLS: Vlada se, namesto da bi iskala hitre rešitve, ukvarja sama s seboj
"Vlada še vedno ni ponudila učinkovitih in sistemskih ukrepov za boj proti posledicam gospodarsko-finančne krize. Še več, namesto da bi iskala hitre in dobre rešitve, se je v drugem letu svojega delovanja večinoma ukvarjala sama s sabo in z aferami, ki so zaznamovale preteklo leto." V SLS-u opozarjajo, da se že od lanskega poletja vleče afera z bulmastifi, ki je ostala brez kakršnega koli pravnega epiloga, posledično je odstopil kmetijski minister Milan Pogačnik. "Afer, težav in čudnih poslov je toliko, da je težko vse omeniti. Ob tem pa se vlada bolj ukvarja sama s sabo kot s stanjem države ali z državljani …"

Vodja poslanske skupine Jakob Presečnik je spomnil na odstavljanje Karla Erjavca z mesta ministra za okolje, dolgotrajno iskanje ministra za kmetijstvo, odstop in vse, kar je spremljalo odstop ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika, vodenje energetske politike zdajšnje ministrice Darje Radić.

LDS: Kriza je dokazala, da Slovenija potrebuje temeljite strukturne reforme

V LDS-u opozarjajo, da je temeljni okvir preteklega dvoletnega obdobja v Sloveniji in drugod po svetu postavila gospodarska kriza. "Vprašanje, ali se je slovenska vlada ustrezno odzvala na izzive, prinaša odgovore v pozitivnem in tudi negativnem smislu: pomemben del gospodarske stroke je prepričan, da bi lahko delovala bolje, čemur tudi sam pritrjujem. Hkrati pa velja poudariti nekatere pomembne, obsežne in v javnosti nepriljubljene reforme, za katere minule vlade niso imele poguma, kljub temu da smo vsi vedeli, da so nujne. Kriza je dokazala, da Slovenija potrebuje temeljite strukturne reforme, zato si želim več odločnosti pri vodenju vlade, več učinkovitosti v podpori dobrim rešitvam in manj koketiranja z nekaterimi populističnimi opozicijskimi politikami. Pomemben korak k učinkovitejšemu vodenju države bi bilo dosledno spoštovanje dogovorov, zapisanih v koalicijski pogodbi."

Vodja poslanske skupine Borut Sajovic je dejal še, da "se v javnosti prepogosto pozablja na genezo nekaterih današnjih problemov". "V kolikor se lastniški deleži temeljev slovenskega gospodarstva ne bi delili pod mizami kabinetov prejšnje vlade, bi bila gospodarska podoba Obale, celjske in nekaterih drugih regij bistveno drugačna. Tudi za HIT, Intereuropo in Luko Koper smo bili prepričani, da jih še tako nevestna oblast ne more ogroziti, pa smo se žal motili."

Nepovezani poslanci: Nekateri očitki vladi so utemeljeni
"Vlada je v tem mandatu delovala v zelo težkih pogojih gospodarske in finančne krize, zato je ocena tega delovanja težavna in morda manj objektivna. Vseeno v poslanski skupini nepovezanih poslancev menimo, da so nekateri očitki vladi utemeljeni zlasti s strani gospodarstva in socialnih partnerjev," je dejal vodja poslanske skupine Franc Žnidaršič.

"Ne strinjamo se z nespoštovanjem koalicijskega sporazuma, ki se spreminja brez novega dogovora. Vlada je padla na izpitu, kar zadeva kadrovanje (ministrov, članov nadzornih svetov, KAS-a itd). Ukrepi za pomoč gospodarstvu so ustrezni (jamstvene sheme, skrajšanje plačilnih rokov, kreditne garancije in krediti za mala in srednja gospodarstva), a prepočasni. Problematično se rešuje energetska politika. Vlada je nemočna glede sive ekonomije in plačilne nediscipline. Ni sankcij za hude kršitve pravic zaposlenih (neplačevanje prispevkov, neizplačevanje plač itd.)."

Göncz: Na področju reform je še nekaj rezerv
"Nesporno je, da se je ta vlada srečala z okoliščinami, ki jih nobena vlada do zdaj ni poznala, to je kompleksna kriza. Določene stvari so bile po moji oceni dobro izpeljane, pri nekaterih zadevah, pri zelo pomembnih sistemskih zadevah, kot so pokojninska, družinska, zdravstvena zakonodaja, na področju gospodarstva globalno, pa je še kar nekaj rezerv," je dejal predstavnik madžarske narodne skupnosti Lazslo Göncs.

"Z narodnostnega vidika je zadeva dokaj korektna. Glede financiranja programov, ki so najvitalnejšega pomena za urejanje in razvoj narodnih skupnosti, je vlada držala obljube in nominalno ni zmanjševala sredstev. Za leto 2012 na področju kulturne dejavnosti in RTV Slovenija sicer vidimo tudi manjši nominalni znesek, ampak gre v smislu celotnega zmanjševanja določenega resorja. Sem pa zelo zadovoljen in se s tega vidika zahvaljujem vladi, da je bila korektna pri našem predlogu nastanja zakonodaje na področju narodnih manjšin in uresničevanju pravic narodnih skupnosti in ravno prejšnji teden je tudi premier v zvezi s tem dal zeleno luč, da se prihodnje leto ta splošni zakon o uresničevanju pravic italijanske in madžarske skupnosti pripravi in sprejme."