Vlada v pismu Svetu Evrope poudarja, da bi morala biti pozornost Sveta Evrope usmerjena v širši kontekst medijskih razmer v Sloveniji, med katere šteje tudi "zgodovinska dejstva o razvoju medijskega trga v Sloveniji".

"Večina najpomembnejših medijev izvira iz nekdanjega komunističnega režima. Celo v poznih devetdesetih letih so položaje urednikov zasedali nekateri nekdanji člani zloglasne tajne policije Udba," piše v pismu. Dodaja, da so javno Radiotelevizijo Slovenija (RTV SLO) še do leta 2004 "vodile nekdanje komunistične strukture".

V pismu vlada opozarja, da so bolj ali manj propadli vsi poskusi oblikovanja novih medijev, ki ne bi temeljili na dediščini totalitarne preteklosti, saj niso dobili prihodkov iz oglaševanja, edini, ki je preživel, je bil verski Radio Ognjišče, ker so ga ljudje podprli z lastnimi prispevki.

Razmere so se deloma spremenile med letoma 2004 in 2008 – gre za obdobje prve vlade Janeza Janše, ko so "v nekaterih medijih, ki jih financirajo vsi državljani, vodilne vloge prevzeli posamezniki, ki niso bili povezani s prejšnjo totalitarno stranko".

A že leta 2008, ko je oblast prevzela vlada Boruta Pahorja, "je bil ogromen pritisk na vse urednike in novinarje, ki niso bili del prejšnjega režimskega omrežja". Vlada pri tem v pismu omenja STA in RTV SLO ter dodaja, da so se podobna dejanja zgodila tudi v medijih z zasebnimi lastniki, v katerih so bili do levice kritični uredniki hitro odstranjeni z vodilnih položajev.

V tem času se je, kot piše v pismu, zgodila tudi lastninska konsolidacija medijev, večina jih je bila ob privolitvi levih vlad prodana posameznikom, ki so slovenski javnosti znani kot tajkuni, med njimi jih je bilo veliko članov Foruma 21.

Vlada še opozarja, da niso bili redki primeri, da so bili nekateri novinarji, znani kot največji borci proti strankam, ki niso izšle iz nekdanjega režima, politično nagrajeni, poleg tega omenja primere novinarjev, ki so iz novinarstva odšli v politiko, ter pri tem navaja evropski poslanki Tanjo Fajon in Ireno Jovevo.

Ob vsem tem je slovenska vlada zadovoljna, da je Slovenija končno postala predmet mednarodnega interesa, ko gre za svobodo medijev, piše v pismu.

Opozorili so še na "veliko razsipnost" na RTV SLO, ki je "v času, ko se drugi mediji borijo za preživetje in celo odpuščajo novinarje, v zadnjih desetih letih zaposlila 400 ljudi".

Pismo, o katerem je danes prvi poročal portal Necenzurirano, je Svetu Evrope v torek posredovalo stalno predstavništvo Slovenije pri Svetu Evrope v Strasbourgu in je v celoti objavljeno tudi na spletni strani te organizacije.

Odziv se nanaša na objavo na Platformi Sveta Evrope za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev s konca marca. Ta je opozorila na tvit premierja Janše, v katerem je ta RTV SLO očital, da širi laži, in ocenil, da jih je preveč in so predobro plačani.

Na omenjeni tvit so se ostro odzvali tudi v društvu in sindikatu novinarjev Slovenije ter vodstvo RTV SLO. To je poudarilo, da ne privoli v cenzuro. Tudi v društvu in sindikatu so izjave razumeli kot grožnjo zaposlenim na RTV SLO pred morebitno izgubo zaposlitve ali drugimi represivnimi ukrepi, ki jih utegnejo doleteti, če ne bodo poročali tako, kot ustreza trenutni oblasti.

Ob tem so poudarili tudi pomen javnega servisa za informiranje javnosti, še posebej v času epidemije, saj ima edini dovolj kadrovskih in drugih virov, da zdrži tudi dolgotrajne izjemne razmere.

Programski svet v bran profesionalnosti sodelavcev RTV SLO

Programski svet RTV SLO zmeraj podpira pokončno novinarstvo, brez ozira na politično, svetovno nazorsko ali versko pripadnost avtorjev. Napade s težnjami, ki bi lahko prizadele neodvisnost RTV SLO in medijsko profesionalnost njenih sodelavcev, pa programski svet odločno zavrača, so v izjavi po dopisni seji zapisali v programskem svetu.

Dopisna seja je potekala med 2. in 6. aprilom.

"Slovenija živi sredi epidemije, vstopa v gospodarsko recesijo in se srečuje s povečevanjem socialnih težav in stisk ljudi. Priča smo izjemnim prizadevanjem osebja v zdravstvu, v organizacijah oskrbe prebivalstva in zagotavljanja varnosti. Vlada in druge pristojne institucije pripravljajo in izvajajo velike posege v javno življenje ter projekte za podporo prebivalstvu in gospodarstvu. Slovenija se organizirano sooča s kompleksno krizo. Javni mediji pri tem odigravajo pomembno vlogo obveščanja, seznanjanja, razlaganja, pomirjanja in odprte razprave," so navedli v izjavi.

RTV SLO, ki združuje televizijo, radio in splet ter edini olajšuje sprejem osebam s težavami sluha in vida, je v teh okoliščinah opravljanju svojega poslanstva prilagodil programske sheme. Povečal se je obseg ustreznih vsebin predvsem v informativnem programu, v okvirih kadrovskih in žal omejenih finančnih zmožnosti pa RTV SLO izvaja tudi druge, zakonsko predpisane programske vsebine.

Kot so poudarili, to ob skrbi za samozaščito zahteva od vodstva, uredniškega zbora in vseh zaposlenih, še posebej novinarjev, veliko napora in požrtvovalnosti za profesionalno delo. Programski svet RTV SLO ceni njihova prizadevanja, jih podpira pri izvajanju nalog v zahtevnih razmerah in jim izreka zahvalo za trud.

Obenem pa v programskem svetu ugotavljajo, da je RTV SLO in nekateri njeni sodelavci v tem obdobju tarča občasnih napadov, kar otežuje njihovo delo v javno korist. "Pluralnost mnenj, odprta dialoškost in kritika so nekatera od trajnih vodil programske politike RTV SLO," so poudarili.

Kritika programov, oddaj in nastopov je po njihovih navedbah vedno dobrodošla, ker pomaga k izboljšanju. "Napade, ki pa bolj ali manj odkrito vsebujejo težnje, ki bi lahko prizadele neodvisnost RTV SLO in medijsko profesionalnost njenih sodelavcev, pa programski svet odločno zavrača," še piše v izjavi programskega sveta.