Določilo novega varčevalnega zakona med drugim ureja tudi prenehanje veljavnosti pogodb o zaposlitvi vsem v javnem sektorju, ki izpolnujejo pogoje za upokojitev. Sindikati takšnemu urejanju odločno nasprotujejo, kar so večkrat izpostavili tudi na novinarski konferenci ZSSS-ja, na kateri so govorili o razlogih za presojo ustavnosti nekaterih delov zakona o uravnoteženju javnih financ.

Zorko: Ustavno sodišče naj zadrži izvajanje določb
Z junijem začenja veljati večina ukrepov, ki jih je vlada pripravila v supervarčevalnem zakonu. Andrej Zorko izvršni sekretar za pravno področje in področje delovnih razmerij je na novinarski konferenci poudaril, da zahteve za presojo ne vlagajo zoper celotni zakon, ampak zoper posamične določbe, ki se nanašajo na regres za leto 2012, na prenehanje delovnega razmerja javnim uslužbencem in na t. i. varovane plače.

Dejal je še, da zato zahtevajo oziroma predlagajo Ustavnemu sodišču, da zadrži izvajanje določb v omenjenih členih.

Upokojitev po dveh mesecih prinaša tri povprečne plače odpravnine
Po informacijah za javno upravo bo konec leta več kot 1220 uslužbencev, zaposlenih v državni upravi, izpolnjevalo pogoje za starostno upokojitev. Pravni strokovnjaki so se strinjali, da gre lahko posameznik v pokoj le prostovoljno. Tudi ustavno sodišče je odločilo, da izpolnitev določene starosti oziroma števila let pokojninske dobe samo po sebi ne more biti utemeljen vzrok za prenehanje delovnega razmerja, poroča časopis Delo.

V razlagi zakona o uravnoteženju javnih financ je ob tem zapisano, da "lahko države članice predvidijo, da različno obravnavanje zaradi starosti ne pomeni diskriminacije, če ga v kontekstu nacionalnega prava objektivno utemeljujejo z legitimnimi cilji zaposlovalne politike, trga dela in pokličnega usposabljanja".

Tisti, ki izpolnjujejo pogoje in se bodo upokojili v dveh mesecih po uveljavitivu ZUJF-ja, bodo prejeli odpravnino v višini treh povprečnih plač, preostalim pa po novem zakonu pripadata le še dve povprečni plači odpravnine.

Varovane plače prejema 1745 javnih uslužbencev
Omenjeno določilo pa ni edini sporni člen v varčevalnem zakonu. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikat ministrstva za obrambo sta napovedala vložitev zahteve za ustavno presojo tudi tistih delov zakona, ki za letos omejujejo izplačilo regresa in ukinjajo varovane plače.

T. i. varovane plače danes prejema 1745 javnih uslužbencev. Gre za zaposlene, ki so ob uvedbi plačne reforme prejemali višje plače, kakor je novi sistem vrednotil njihovo delovno mesto ali pa bi jih te pripadale glede na stopnjo izobrazbe. Namesto da bi jim plače znižali, so uvedli varovane plače, ki bi se sčasoma na primer z napredovanjem iztekle.

Varovane plače prejema tudi 278 zaposlenih na MORS-u, med njimi tudi mehaniki za oborožitev, katerih delovno mesto so z novim sistemom ukinili, kar pomeni, da bi brez varovanih plač prejemali tudi za tri razrede nižjo plačo.

Z ukinitvijo teh plač bo država na mesec prihranila približno 135.000 evrov.

"Postavlja se vprašanje enakosti pred zakonom"
Po prepričanju sindikatov pa je obveznost regresa za letni dopust javnih uslužbencev že zapadla v izplačilo. Zakon o dodatnih interventnih ukrepih, ki ga je DZ sprejel pred okoli mesecem in pol in predvideva podaljšanje roka za izplačilo regresa, zaradi zbiranja podpisov za razpis referenduma namreč po besedah sekretarja ZSSS ni pričel veljati.

Nekateri delodajalci tako te obveze niso izpolnili, drugi pa, kar po njegovih besedah pomeni, "da zakon za uravnoteženje javnih financ posega v že pridobljeno pravico, ki je že zapadla v samoplačilo". Ker so nekateri uslužbenci že prejeli regres, drugi pa ne in ga bodo v skladu z zakonom za uravnoteženje javnih financ prejeli v nižjem znesku, Zorko izpostavlja vprašanje enakosti pred zakonom.

V ZSSS bodo počakali na višino izplačila regresa. Če bo nastala razlika v izplačilu, bodo članstvo pozvali k razmisleku za vložitev tožbe, če ustavno sodišče ne bi zadržalo izvršitve te določbe in če bi odločanje o ustavnosti trajalo dalj časa, je pojasnil Zorko.

Minister za finance zaradi ustavne presoje ni zaskrbljen
Finančni minister Janez Šušteršič se zaradi napovedi o zahtevah za ustavno presojo ne vznemirja. Po njegovih besedah namreč sama vložitev ustavne presoje ne zadrži izvajanja zakona. "Ustavno sodišče se mora o tem odločiti, če mu je predlagano," je pojasnil in dodal, da so bili v preteklosti primeri, ki je ustavno sodišče zadržalo izvajanje kakšnega zakona, vendar je morala biti zahteva za to utemeljena s tem, da bi v nasprotnem primeru nastale nepopravljive posledice.

"Mislim, da pri teh členih, o katerih se je govorilo v zadnjih dneh, neporavljivih posledic ni," je sklenil minister, ki je še opozoril, da je predlog za odpravo varovnih plač na pogajanjih dala sindikalna stran sama.