Branimir Štrukelj je pred pogajanji pojasnil, da je bil to zadnji predlog in da pogajalci Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) od tu naprej nimajo več mandata. Opozoril je, da že to, da je zakonodajno-pravna služba DZ-ja k zakonu za uravnoteženje javnih financ spisala 48 strani pripomb, govori o kakovosti tega zakona.

Po njegovem mnenju je najbolje, da poslanci zakona ne izglasujejo, "kajti to bo končalo tako na mednarodni organizaciji dela kot pri Evropski komisiji in bo verjetno predmet referendumskega odločanja". Štrukelj se je ob tem znova zavzel za podaljšanje zamrznitve plač do konca leta. "To je najrazumnejša odločitev v tem trenutku, vse drugo bo za državo slabše, vlada bo morala v celoti prevzeti krivdo za to, kajti jasno je, da se na tak način v srednji Evropi ne da posegati v plače, v socialno državo in v javne storitve," je poudaril.

Pličanič: Zaradi hitenja nedoslednosti
Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič pa se je na očitke o pomanjkljivostih zakona odzval s pojasnilom, da je zakon unikum, ker je v enem zakonu urejena vrsta vprašanj, ki se nanašajo na veliko drugih zakonov. Pripombe zakonodajno-pravne službe DZ-ja so po ministrovih besedah nomotehnične narave, kar "se da hitro uskladiti". Dodal je še, da so zaradi hitenja pri pisanju zakona nekatere nedoslednosti.

Pličanič je po sestanku podskupine za zniževanje plač javnih uslužbencev še pojasnil, da bodo predvidoma danes končana ločena pogajanja o plačah in normativih v šolstvu. V petek se bodo nato skupaj sešle vse tri podskupine pod vodstvom ministra za delo Andreja Vizjaka.

Pri plačah manevrskega prostora tako rekoč ni
To naj bi bil tudi zadnji dan pogajanj, je dejal Pličanič in izrazil upanje, da se bodo tudi kaj dogovorili. Manevrskega prostora pri plačah tako rekoč ni, saj vlada pri znižanju plač ne more popustiti. Kot je pojasnil minister, pa so nekatere druge možnosti, pri katerih bi pogajalci lahko prišli skupaj. "Upam, da se bodo sindikati zavedli situacije in sklenili dogovor, da to končamo in gremo v druge projekte, ki nas čakajo in ki jih v treh tednih pogajanj nismo mogli začeti, pa so tudi pomembni za našo državo in za to, da pridemo iz krize," je dejal Pličanič.

Prihranek 800 milijonov evrov, kolikor prinašajo varčevalni ukrepi v zakonu za uravnoteženje javnih financ, je samo nekaj, kar nam bo omogočilo, da zadihamo, je minister spomnil na besede premierja Janeza Janše. Izpeljati pa je treba še druge reforme, da bi Slovenijo pripeljali iz krize, je izpostavil minister.

Vladna stran je sicer danes predstavila nov približevalni predlog, ki pa po besedah državnega sekretarja Aleša Živkoviča ostaja v okviru predvidenega prihranka nekaj manj kot 200 milijonov evrov v letu 2012. Vlada torej pri plačah in regresu po njegovih besedah ne more več popuščati, predlagali pa so spremembe pri povračilu stroškov za prevoz na delo in morebitno znižanje vplačil premij za dodatno pokojninsko zavarovanje.

Sindikalna stran naj bi se dokončno do tega predloga opredelila v petek na zaključnih pogajanjih, vendar po Štrukljevih besedah ne gre za približevalni predlog, saj je tak predlog vlada že pisno ponudila sindikatom. Kot novo je izpostavil le polovično znižanje vplačil premij za dodatno pokojninsko zavarovanje, kar bi skupno pomenilo 9 namesto 10-odstotno znižanje plač, pri čemer pa načrtovani prihranek pri plačah ostaja enak. Sindikati so od vlade zahtevali, naj v petek predstavi tudi približevalni predlog na področju socialnih pravic.

Glede na to, da je vladni pogajalski predlog bistveno boljši od tistega, ki je zapisan v predlogu zakona, pravi Živkovič, vlada predvideva, da bodo sindikati tak dogovor sprejeli.

Nov sveženj ukrepov, ki prinaša dodatnih 40 mio. evrov
Vladna stran je danes na pogajanjih o normativih v šolstvu sindikatom ponudila nov sveženj ukrepov, ki prinaša dodatnih 40 milijonov evrov. Minister Žiga Turk je po pogajanjih dejal, da od sindikatov novih približevalnih predlogov ni bilo, ministrstvo pa je sindikalni strani predložilo velik in uravnotežen sveženj na področju vrtcev, osnovnega in visokega šolstva ter znanosti, ki se "približuje interesom druge strani".

Po njegovih besedah tako vrtec za drugega otroka ostane v 70 odstotkih brezplačen, za tretjega otroka pa je brezplačen v celoti. Prav tako se ne spreminja čas, ko sta z otrokom iz višje starostne skupine sočasno vzgojiteljica in pomočnica, tudi nobena šola se ne bo spremenila v podružnično. Osnovnim šolam, ki imajo podružnice, pa se za vsako podružnico poveča normativ za knjižničarja in svetovalnega delavca.

Interesnih dejavnosti učitelji ne bodo vodili zastonj, kot je bilo predlagano, ampak bo delo plačano in sistematizirano znotraj normativov učne obveznosti, tudi število otrok v razredu v osnovni šoli ostane pri 28. V znanost in visoko šolstvo vračajo oziroma, kot je dejal minister, dodajajo 20 milijonov evrov. Vladna stran vztraja pri združevanju šolskih okolišev in pri normativu, da je najmanj 24 otrok v razredu.

Turk želi soglasje s sindikati
Minister Turk je dodal še, da bodo odziv na sindikalni protipredlog dali v petek do 9. ure, ko se bodo nadaljevala pogajanja. "Dokler ni dogovorjeno vse, ni dogovorjeno nič," pravi minister, ki si zelo želi, da bi dosegli soglasje s sindikati.

Štrukelj pa je povedal, da je bilo danes z vladne strani prvič začutiti resno pripravljenost za iskanje rešitev v smeri ohranitve kakovostnega javnega šolstva, čeprav je ostalo nekaj ključnih stvari še odprtih, zlasti pri vrtcih.

"Pri vrtcih je ostala sočasnost znižanja v prvem starostnem obdobju taka, kot je bila. Še vedno se ne umika normativa za heterogene oddelke, ki je za nas tudi s strokovnega stališča zelo pomemben, imajo še zahtevo po povečanju števila otrok v obeh starostnih skupinah, se pravi še dodatni otroci," opozarja Štrukelj.

Po njegovem mnenju so na vseh točkah pri vrtcih ostali neusklajeni. Poleg tega so nasprotovali dvigu normativa za čistilke na tisoč kvadratnih metrov. To se jim zdi povsem nesprejemljivo, ker bodo "tepene" pri vseh ukrepih, ki se tičejo regresa, potnih stroškov, dodaja Štrukelj.

Bili pa so pripravljeni na usklajevanja glede normativov, ki se vežejo na učno obveznost učiteljev pod pogojem, da se to umakne iz predloga zakona za uravnoteženje javnih financ. Na splošno si Štrukelj želi, da se iz zakona umakne vse, kar se tiče standardov in normativov v šolstvu.