Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedala pravosodna ministrica Andreja Katič, predlagane spremembe po eni strani sledijo potrebam poslovnega prometa, po drugi strani pa bodo predlagane dopolnitve etažne lastnine in nova ureditev povezanih nepremičnin omogočile ureditev razmerij, ki se v poslovni in življenjski praksi že oblikujejo, vendar s pomočjo drugih, za to manj primernih institutov stvarnega prava. S predlogom se odpravljajo tudi nekatere nedoslednosti in pomanjkljivosti veljavne ureditve.
Med poglavitnimi rešitvami je navedla prenovo oziroma dograditev etažne lastnine in etažni lastnini podobnih položajev ter prenovo registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin. Ta bo po njenih besedah sledila novim sodobnejšim tehničnim rešitvam v smeri do uporabnikov prijaznejše spletne aplikacije. Predlog prinaša tudi pravno podlago za vzpostavitev neposredne povezave med registrom neposestnih zastavnih pravic in drugimi registri.
Prav tako se s predlagano ureditvijo v primeru izvrševanja služnosti v javno korist odpravlja časovna omejitev, ki velja za neprave stvarne služnosti. Takšna služnost se tako lahko ustanovi tudi za nedoločen čas. Pri stavbni pravici pa se odpravlja kogentna določba glede njenega trajanja (zdaj 99 let). Obe spremembi sledita tudi priporočilom Računskega sodišča, je še dodala ministrica.
Kot pomembno novost pa je ministrica poudarila opredelitev živali kot živih bitij, in ne več kot stvari. Katičeva je sicer v zakon želela zapisati dikcijo, da so živali "čuteča živa bitja", to določilo so namreč oblikovali v sodelovanju s pravno stroko in predstavniki nevladnih organizacij.
A ministrici, kot je dejala, žal te določbe v medresorskem usklajevanju ni uspelo uskladiti, novela pa je kar štiri tedne čakala na uvrstitev na sejo vlade. Tudi tokrat je poskušala prepričati nekatere kolege ministre, a ji ni uspelo in tako v predlogu ostaja dikcija, da so živali "živa bitja".
Katičeva to kljub vsemu ocenjuje kot določen napredek, pri čemer pa še vedno upa, da bo predlog spremenjen med obravnavo v DZ-ju. Kot je dejala, se o tem že pogovarja s poslanci, meni pa, da bodo tudi nevladne organizacije "vršile dovolj velik pritisk, da Slovenija na tem področju stopi med naprednejše države".
Oglasili so se tudi v Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice. "Kdorkoli ima doma žival, lahko potrdi, da je čuteče bitje, in kdor je pravnik, lahko vladi pojasni, da zavrača nekaj, kar je Slovenija s podpisom lizbonske pogodbe že sprejela," so zapisali. Po njihovem mnenju člen sicer nima neposrednega vpliva, vendar pa gre za pomembno simbolno gesto.
Potrdili resolucijo o prihodnosti kmetijstva po letu 2021
Vlada je tudi potrdila besedilo resolucije o strateških usmeritvah razvoja kmetijstva in živilstva z naslovom Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021. Gre za strateški dokument, ki odraža obstoječe stanje in potrebe po intervencijah, je pa tudi podlaga za nacionalne ukrepe in strateški načrt za izpolnjevanje skupne kmetijske politike. Njeno sporočilo je, da je treba slovensko pridelavo in predelavo hrane narediti samostojnejšo, organizirano, dinamično in manj odvisno od podpor, ki morajo biti ciljno in strateško načrtovane.
Za uresničitev trajnostnega upravljanja naravnih virov in zagotavljanje javnih dobrin se, kot so zapisali, med drugim teži k zmanjšanju negativnih vplivov na vodo, tla in zrak, blaženju podnebnih sprememb, varovanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju kmetijske kulturne krajine ter zagotavljanju dobrobiti živali.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje