Akcijski načrt predvideva, da bodo davčne blagajne obvezne 1. januarja prihodnje leto, vendar bi v primeru enotnega javnega naročila za informacijsko opremo davčne blagajne lahko uvedli že oktobra. Davčne blagajne naj bi poskrbele za povečan priliv v proračun, ki ga vlada ocenjuje nekje med 50 in 100 milijonov evrov.

Furs si želi neposredne povezave z blagajnami
Vlada se mora najprej odločiti med dvema sistemoma, ki sta na voljo. Pri enem se podatki hranijo pri davčnih zavezancih in do njih finančna uprava lahko dostopa le v okviru inšpekcijskih pregledov na terenu, pri drugem pa bodo blagajne neposredno povezane z računalniškim sistemom finančne uprave.

Furs vladi predlaga drugi sistem, saj naj bi bil učinkovitejši pri nadzoru nad gotovinskim poslovanjem davčnih zavezancev. Uvedba takega sistema bi Furs stala okoli dva milijona evrov, vendar si na drugi strani Furs zaradi manjšega števila inšpekcijskih pregledov na terenu obeta nižje stroške delovanja.

Zavezanci, ki že uporabljajo računalniške blagajne, ne bodo imeli novih stroškov, za druge pa Furs ocenjuje, da bodo morali odšteti največ 300 evrov. Na to se je že odzvala Obrtna zbornica Slovenije, ki od vlade zahteva, naj oceni realne stroške in naj jih tudi prevzame nase z možnostjo najema davčnih blagajn.

OZS namesto represije predlaga spodbudo
Na OZS menijo, da davčne blagajne ne bodo izboljšale navad plačevanja davkov, saj se v praksi še vedno dogaja, da potrošniki silijo obrtnike k prodaji cenejše storitve "brez računa," v kar obrtniki privolijo, če ne želijo izgubiti posla. Zato so na OZS prepričani, da bi morala vlada razmišljati o uvedbi motivacijske olajšave po načelu "vsak račun šteje."

Vlada je ob tem spomnila na uvedbo virtualnih davčnih blagajn leta 2013, s čimer se je priliv v proračun povečal za 100 milijonov evrov. Virtualne davčne blagajne pa vseeno omogočajo več različnih načinov prikrivanja prometa.

Podaljšan moratorij za črne gradnje
Vlada je potrdila tudi predlog novele zakona o graditvi objektov, s katero bo mogoče izvršbo odločbe o rušenju črne gradnje podaljšati na pet let. "Menimo, da je korektno, da v primerih socialne stiske ali v primerih, ko so dobri obeti za legalizacijo gradnje, ne ustvarjamo dodatnih težav, ampak jih rešujemo," je povedal minister za javno upravo Boris Koprivnikar.

Po predlogu se bo odlog za črne gradnje, ko gre za stanovanje, v katerem prebivajo ljudje, ki drugega stanovanja nimajo, in objekte, v katerih se opravlja gospodarska dejavnost, povečal z enega na pet let. Za gradnje, pri katerih poteka postopek legalizacije, pa bo odlog veljal do izdaje dokončne odločbe.