Obseg sredstev za plače in druge stroške dela je glede na proračunske dokumente po vladnih navedbah v letu 2013 treba zmanjšati za 288 milijonov evrov. Plačna masa pa se že znižuje z nekaterimi lani sprejetimi ukrepi ter nižjim številom zaposlenih v začetku letošnjega leta.

Glede na predpostavko, da bi povprečna plača celo leto ostala na ravni januarske in da bi se ohranilo število zaposlenih iz letošnjega januarja, je to znižanje ocenjeno na približno 130 milijonov evrov.

Ob tem ostane še 158 milijonov evrov sredstev za plače, o katerih naj bi se vlada in sindikati dogovorili, kako jih bodo prihranili. Vlada opozarja, da je treba dogovor doseči in uveljaviti čim prej, saj se z vsakim odlogom skrajšuje časovno obdobje, v katerem bo treba doseči prihranke.

Iz gradiva tudi izhaja, da si želi vlada dogovor skleniti do 10. maja. Izhodišče za pogajanja pa naj bi bil sprejeti proračun za leto 2013. V primeru dogovora s sindikati pa bi vlada v zakonodajni postopek vložila predlog novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014.

Vračilo premalo izplačanega regresa
Poleg ukrepov glede znižanja mase za plače, ki izhajajo iz proračuna, pa se bo vlada glede na zadnje sodbe sodišč morala soočiti tudi z vprašanjem mogočega povračila premalo izplačanega regresa javnim uslužbencem ter izplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij.

Višje delovno in socialno sodišče je presodilo, da je vlada kršila kolektivno pogodbo, ker od oktobra 2010 do maja 2012 zaposlenim ni priznavala in izplačevala tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij. Po sodbi sodišča pa jo mora zdaj izplačati za nazaj, skupaj z zamudnimi obrestmi.

Državno pravobranilstvo je sicer zahtevalo revizijo pred vrhovnim sodiščem, a sodba je pravnomočna. Minister Virant je pojasnil, da bo sindikatom predlagal, da počakajo na izid revizije. Če bi bila sodba zanje ugodna, pa bi se potem dogovorili o tem, kako bodo to obveznost izplačali.

Nespametno varčevanje
Virant je ob tem ocenil, da se iz "te zgodbe" lahko nekaj naučimo, in sicer, da je zelo nespametno delovati po načelu "varčujmo, pa naj stane, kolikor hoče".

Za državni proračun je tako nastala izjemno velika obveznost, ocenjena na približno 170 milijonov evrov. "Tega državni proračun ne zmore in če bomo morali to obveznost izplačevati, bomo morali verjetno poseči spet po nekih linearnih ukrepih na plačah," je poudaril Virant.

Virant sicer pravi, da se sodba nanaša le na tiste, katerih neposreden delodajalec je Republika Slovenija, pa se obenem zaveda, da bi tudi vsi drugi, če bi se odločili za tožbe, verjetno dosegli isti rezultat. Ker je treba na vprašanje gledati celovito, tudi sam govori o 170 milijonih evrov finančnih posledic, za kolikor bi bil obremenjen državni proračun v primeru realizacije sodbe za vse zaposlene v javnem sektorju.

Pogajanja že v ponedeljek
Predstavniki vlade in sindikatov naj bi se prvič sešli v ponedeljek, to bodo prva pogajanja po zamenjavi vlade.

Nova vlada je že na svoji prvi seji, 21. marca, imenovala ožjo pogajalsko skupino vlade, ki jo vodi Lidija Apohal Vučkovič, kot tudi posebno koordinacijo ministrov za javni sektor, ki jo vodi minister Virant, ki je potrdil, da se je ministrska koordinacija sešla v sredo.

Sam pa se je s predstavniki sindikatov javnega sektorja sešel že prejšnji teden. Kot so pojasnili po srečanju, so govorili predvsem o načinu pogajanj.

Dogovorili so se tudi, da bo vlada sindikatom posredovala konkretne, jasne podatke, povezane z maso plač, predvidenim znižanjem njenega obsega, finančnimi učinki dozdajšnjih ukrepov in podobno.

Vlada je tudi določila širšo pogajalsko skupino za pogajanja s sindikati. Kot njenega vodjo so določili Viranta, Apohal Vučkovičevo pa kot njegovo namestnico. Poleg predstavnikov posameznih ministrstev in generalnega sekretariata vlade pa so v njej tudi predstavniki vrhovnega sodišča, državnega pravobranilstva, vrhovnega državnega tožilstva, Skupnosti občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije in Združenja občin Slovenije.