Študent Dejan Ornig naj bi namreč kot policijski informator tri leta po naročilu kriminalistov počel to, česar policija ne sme - nezakonito prek spleta zbiral podatke o posameznikih, ki naj bi predstavljali varnostno grožnjo. Nepravilnosti so očitne, meni predsednik komisije, policija jih zanika, Ornig pa trdi, da je bil zaveden.

Ornig in njegov zagovornik sta danes komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) predstavila tudi dokumentacijo o sodelovanju s policijo in posredovanju nezakonito pridobljenih informacij o posameznikih, domnevno skrajnežih.

"Razpolagamo s pisno dokumentacijo, kjer policija naroča določene zadeve, to govorimo o zelo obsežni dokumentaciji. Zdaj, kdo je po liniji navzgor vse vedel, je težko komentirati, za to seveda nimamo dokazov," je povedal Ornigov odvetnik Janez Stušek.

Ornig sicer trdi, da je bilo sodelovanje obsežno in da je bil s tem seznanjen tudi vrh policije. "Če sem malo ciničen - obseg sodelovanja je bil takšen, da, če bi šel na delovno sodišče, bi lahko skoraj stožil zaposlitev," je pristavil Stušek.

Grims že govori o kaznivih dejanjih
Policija je že zanikala, da bi od Orniga zahtevala nezakonito delovanje. "Ko bo pravi čas, bomo javno pojasnili zadeve, tudi našo plat, danes smo jo pojasnili komisiji," je bil kratek generalni direktor policije Marjan Fank.

Zadevo zdaj preverja specializirano državno tožilstvo. Osumljena naj bi bila kriminalista in seveda Ornig, ki je na spletu nezakonito kršil zasebnost posameznikov. A ta trdi, da je bil zaveden - kriminalisti naj bi mu zagotavljali, da deluje v skladu z notranjimi predpisi policije.

"Po vsem, s čimer smo bili seznanjeni, lahko ugotovimo, da je zagotovo prihajalo do napak, da je zagotovo prihajalo do nezakonitosti. Kakšen je bil obseg in kdo je zato odgovoren, pa bodo pokazale nadaljnje preiskave," je zatrdil Branko Grims, predsednik KNOVS-a. Grims je še dodal, da bo treba področje tajnih policijskih informatorjev zakonsko natančneje urediti.