V SD-ju so se o rešitvah pripravljeni pogovarjati, a koaliciji očitajo prekratek rok za odgovor - pričakovali so ga v treh dneh - in zavračajo njen "enostranski diktat". DeSUS nasprotuje predlogu 6. člena zakona, ki je bil sporen že ob lanskem usklajevanju, saj naj bi bile do pravic žrtev vojnega nasilja upravičene tudi osebe, ki so sodelovale z okupatorjem, menita obe stranki. Poleg tega v DeSUS-u menijo, da gre za kršitev koalicijske pogodbe, saj sami niso sodelovali pri zadnjem usklajevanju zakona.

Po besedah Mirana Potrča so v SD-ju pogovore o tej temi pripravljeni nadaljevati jeseni. Koaliciji predlagajo, naj zakonskega predloga v parlamentarno proceduro ne vloži sama, ampak naj se o tem posvetuje še z drugimi parlamentarnimi strankami. Koalicijske stranke SLS, SDS in NSi svoj predlog novele namreč v parlamentarno proceduro nameravajo vložiti same.

SDS: Časa je bilo dovolj
O morebitnih spremembah so se potem pripravljeni usklajevati v okviru zakonodajne procedure in tudi vložiti skupna dopolnila. V SDS-u trdijo, da željio v zakonu zgolj zagotoviti pravice prezrtim in urediti občutljivo vprašanje žrtev vojnega nasilja.

Šlo naj bi za "ideološko in sistemsko prezrte žrtve", tj. "mobilizirance in otroke, ki so se rodili staršem, ki so bili izgnani, internirani, ali so prestali kakšen drug prisilni ukrep". Dodajajo, da so imele stranke dovolj časa, da podajo svoje predloge.

SD-ju odgovarjajo, da so od zadnje pobude minili že trije tedni, vendar niso dobili nobene vsebinske pripombe ali predloga in jih opozarjajo, da v poslanski skupini SD-ja stalno zavračajo predloge koalicije glede sprememb zakona o žrtvah vojnega nasilja.

NSi se je pripravljen usklajevati
Tudi v NSi-ju opozarjajo, da s strani opozicije niso dobili nobenih konkretnih predlogov o noveli zakona, razen splošne Potrčeve ocene. Zato sklepajo, da nekatere opozicijske stranke problematike nočejo rešiti, ker iz nje hočejo kovati politične točke. V NSi-ju še zagotavljajo, da so se o noveli pripravljeni pogovarjati in jo usklajevati.