Nova gibanja, stranke, združenja, društva in zbori se sicer pojavijo na vsakokratnih parlamentarnih volitvah, toda izkušnje zadnjih let kažejo, da po njih potihnejo in se v javnosti in medijih skoraj ne pojavljajo več. Med neparlamentarnimi strankami sta v predčasno iztekajočem se mandatu tako najvidneje delovali le SMS-Zeleni Slovenije in NSi, medtem ko o drugih ni bilo veliko slišati.

Gibanja, ki se preobražajo v stranke in liste
Letos kaže, da ne bo tako, saj se na volitve z novimi strankami/listami podajajo tudi stara in prepoznavna imena z veliko političnimi izkušnjami, za katera javnomnenjske ankete in raziskave ne izključujejo izvoljivosti. Medtem ko so nekatera izšla iz že obstoječih združenj, ki so se na aktualna politična in družbena dogajanja odzivala že med mandatom, pa so se druga ustanovila pred kratkim. Skupno jim je to, da se tako ena kot druga v "preobrazbi" v stranko/listo in/ali na račun prepoznavnosti delovanja v združenju podajajo na volitve.

Kako se bodo odrezali stari ...
Volilni programi strank uradno sicer še niso dokončno pripravljeni (čeprav jih nekateri po delčkih že objavljajo), kljub temu pa je jasno, da bodo volivci zagotovo imeli možnost izbire med že znanimi strankami in novonastalimi, katerih nosilci bodo znani in zelo prepoznavni obrazi. Med njimi so zdajšnje parlamentarne stranke SD, LDS, Zares, DeSUS, SLS, SDS in SNS in gotovo vsaj dve neparlamentarni (poraženki prejšnjih volitev) in najdejavnejši v javnosti v predčasno iztekajočem se mandatu, NSi in SMS.

... stari/novi ...
Nova na prizorišču je Žnidaršičeva Demokratična stranka dela, ki jo je nekdanji poslanec DeSUS-a ustanovil po razkolu s Karlom Erjavcem in odhodu med nepovezane poslance. Med bolj znanimi imeni, ki jih je Franc Žnidaršič povabil v stranko, je Marijan Poljšak, nekdanji Jelinčičev poslanec in nato ustanovitelj Narodne stranke dela in zdajšnji ajdovski župan.

... in novinci?
Novo je tudi gibanje neodvisnih županov z uradnim imenom Društvo Gibanje za Slovenijo, ki bo prav tako lista in še zbira podpise. Kdo bodo kandidati za poslance, še ni znano, saj med 26 slovenskimi župani, kolikor jih je h gibanju pristopilo, le predsednik, bohinjski župan Franc Kramar, dejal, da ne bo kandidiral. Drugi župani še niso jasno opredelili.
Politična kilometrina v novi preobleki
Javnost sta razdelili tudi dve "novi" listi v nastajanju, katerih doseg naj bi bil, po mnenju dela javnosti, "počistiti" levico in desnico oziroma jima odnesti neopredeljene volivce in tiste, ki so jih od njih odvrnila dejanja preteklega mandata. Tako na volitve odhaja eden izmed resetirancev, nekdanji minister za javno upravo, ki je "izpeljal" plačno reformo, in predsednik Zbora za republiko Gregor Virant.

S stranko (ali bo to stranka Zorana Jankovića ali bo nosila kakšno drugo ime, še ni znano) pa na volitve odhaja tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Ali bo tudi sam kandidiral ali bo le "čakal" na mandatarsko mesto, še ni povedal. Na poti mu (ne le Jankoviću, ampak tudi županom iz Gibanja za Slovenijo) namreč stoji novi zakon o nezdružljivosti poslanske in županske funkcije, po kateri županu mandat po izvolitvi za poslanca preneha veljati. Izvoljeni župan mora ostati poslanec najmanj pol leta, preden se lahko znova poda na županske volitve. V tem času pa bodo občine, ki bi župane izgubile, te že izvolile na nadomestnih volitvah.

O Jankovićevi in Virantovi želji po sodelovanju na volitvah (oba morata še zbrati zahtevano število podpisov državljanov, Jankovič 200 za stranko in Virant 8.000 za listo, brez podpisov pa so še tudi župani) se sicer ugiba v več scenarijih, ki se med seboj pogosto popolnoma izključujejo. Po pisanju nekaterih medijev naj bi se Virant in Janković med seboj dogovarjala za koalicijo (kar je Virant zavrnil s trditvijo, da njegova "kandidatura" nima nobenega ozadja), po drugi strani pa naj bi se Virant že vnaprej za sodelovanje v koaliciji dogovoril z Janezom Janšo. To so po eni strani že zanikali v SDS-u, kjer so se ob Virantovi napovedi odhoda na volitve odzvali zelo razočarano in z nenavadno ostrino. Pripadniki drugega političnega pola pa so Jankoviću med drugim očitali, da razbija levico.

Medtem ko naj bi Jankovićevo kampanjo, kot je zatrdil eden njegovih podpornikov Igor Arih, pripravljali že dobro leto, pa Virantova odločitev v javnosti velja za presenečenje.

So volivci pripravljeni na zeleno?
Poleg naštetega se na volitve med (spet ne tako novimi) navezami podaja tudi Gibanje za trajnostni razvoj, ki bo kandidiralo s svojo (tudi še neustanovljeno) stranko. Med bolj znanimi imeni so nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, ki je (bo) prvo ime nove stranke, okoljevarstvenik z izkušnjami iz parlamenta Dušan Plut in publicistka Manca Košir.

Medijski manever?
Za zdaj nejasna ostaja namera koprskega župana Borisa Popoviča, ki pravi, da ne bo kandidiral, a kljub temu sestavlja volilni program, je poročal časnik Delo.

Enajsterica poraženih iz leta 2008
Na prejšnjih državnozborskih volitvah leta 2008 je nastopilo 17 političnih strank in list, med neizvoljenimi poleg že omenjenih SMS-Zeleni Slovenije in NSi tudi stranka Akacije, Krščanska demokratska stranka, Lipa, Lista za čisto pitno vodo, Lista za pravičnost in razvoj, Naprej Slovenija, Stranka slovenskega naroda, Zelena koalicija in Zeleni Slovenije.