Poslanke in poslanci na nadaljevanju redne junijske seje razpravljajo o noveli zakona o verski svobodi. Štirje poslanci koalicijskega DeSUS-a bodo pri glasovanju o noveli prvič podprli predlog, ki ga je v DZ vložila opozicija. Kljub temu ta zakon v državnem zboru najverjetneje ne bo potrjen.

Novela zakona o verski svobodi zagotavlja višjo raven kolektivnega vidika svobode vesti, je na seji v imenu predlagateljev izpostavila prvopodpisana pod predlog Majda Potrata (SD).

Poudarila je, da je predlog novele nastajal v javni razpravi, njen cilj pa je "zapolnitev praznine v slovenskem pravnem redu in zagotovitev višje ravni varovanja kolektivnega vidika svobode vesti". Novela zakona ureja vprašanja, ki "so se v praksi pokazala kot močno otežena oziroma bi lahko v prihodnosti prinesle težave".

Kot je poudaril Zorn, verska nevtralnost države ne pomeni potiskanja vere na stranski tir družbe, saj bi to lahko povzročilo "diskriminacijo na podlagi vere in zanikanju nevtralnosti". Prav tako načelo o ločenosti ne preprečuje državi, da vzpostavlja pozitivna razmerja z verskimi skupnostmi, ki opravljajo splošne koristne in karitativne dejavnosti, je povedal Zorn.

Lov na čarovnice? Odpiranje ideoloških tem?
Poslanka Pozitivne Slovenije Tamara Vonta je v razpravi napovedala podporo noveli, saj "ni dokument o lovu na čarovnice, ampak je dokument, ki odpravlja ustavna neskladja". Med drugim je pojasnila, da je ustavno sodišče zakonodajalcu izrecno naložilo ureditev ustavno skladnih meril za registracijo verskih skupnosti.

Po prepričanju Eve Irgl (SDS) pa opozicijske stranke z vložitvijo novele v neprimernem času odpirajo ideološke teme. Izpostavila je, da so predlagatelji pri pripravi novele "ignorirali" verske skupnosti, saj so te nedavno poudarile, da je obstoječi zakon primeren in da bi se s spremembami standardi varovanja človekovih pravic občutno znižali.

Nič več zaposlovanja predstavnikov verstev v državni upravi
Z novelo zakona o verski svobodi poslanci SD-ja in Pozitivne Slovenije med drugim predlagajo odpravo državnega sofinanciranja prispevkov za socialno varnost duhovnikov. Kot so pojasnili v poslanskih skupinah obeh opozicijskih strank, je podpora noveli med njihovimi poslanci enotna.

V noveli je zapisano, da bi lahko versko skupnost registriralo deset ljudi, ob tem pa verske skupnosti izenačuje s svetovnonazorskimi skupnostmi. Zdaj je za registracijo verske skupnosti potrebno imeti 100 članov.

Največja sprememba pa bi bila pri financiranju verskih skupnosti. To bi bilo odvisno od deleža dohodnine, ki ga posameznik nameni posamični verski skupnosti. "Ni treba, da bi vernik namenil vseh 0,5 odstotka dohodnine, lahko tudi 0,1 odstotka. Gre za načelo 'vsak glas šteje'," je ob vložitvi predloga na tiskovni konferenci pojasnila Majda Potrata (SD). Prav tako država ne bi več zaposlovala predstavnikov verstev v državni upravi, torej v bolnišnicah, zaporih, vojski.

DeSUS od vlade zahteva nov predlog zakona
Vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša zatrjuje, da bodo tudi oni zakon večinsko podprli. Pri prvi obravnavi bo zakon zagotovo dobil štiri glasove od njihovih petih, eden izmed poslancev pa bo odločitev sprejel po tem, ko bo slišal razpravo v parlamentu. Hkrati pa bodo od vlade (del katere so tudi sami) zahtevali, da za drugo obravnavo na odboru pripravijo svoj predlog in potem se bomo odločili, katerega bodo podprli.

DeSUS tako za zdaj – ni pa nujno, da bo enako do konca postopka – ostaja konsistenten pri svojemu stališču do tega vprašanja, saj je večina njihovih poslancev podprla vsebinsko podoben zakon, ki ga je pred letom dni pripravil urad za verske skupnosti z Alešem Guličem na čelu, poroča Delo.

SDS, SLS in NSi proti predlogu
V poslanski skupini Državljanske liste stališča do predloga novele še niso zavzeli, počakali bodo namreč na današnjo razpravo. So pa svoje nasprotovanje predlogu že napovedali v vladnih SDS-u, SLS-u in NSi-ju. Predloga prav tako ne podpira vlada, ki pripravlja svojo novelo zakona.

Turk se strinja z verskimi skupnostmi
V zadnjih dneh je minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk ločeno sprejel predstavnike štirih največjih verskih skupnosti, ki nasprotujejo spremembi zakona. O njem se je Turk glede na sporočilo ministrstva pogovarjal sicer le z nadškofom Antonom Stresom. Ta je še enkrat poudaril, da sedanjega zakona ni treba spreminjati, razen v tistih delih, "na katere je izrecno opozorilo ustavno sodišče".

To pomeni, da so svoje stališče delno spremenili, saj so še v ponedeljek zapisali, da je ustavno sodišče že samo odpravilo neskladnosti. Stres in drugi trije – škof Geza Erniša, mufti Nedžad Grabus in zagrebško-ljubljanski pravoslavni metropolit Jovan Pavlović – so ministra opozorili na nekatere pomanjkljivosti, z večino katerih se je minister strinjal, še poroča Delo.

Verske skupnosti: Potratin predlog nedemokratičen
Predstavniki Katoliške, Evangeličanske in Srbske pravoslavne cerkve ter Islamske skupnosti v Sloveniji so sicer v skupni izjavi za javnost pred dnevi zapisali, da predlagatelji niso navedli nobenih ustavnopravnih razlogov za spremembo ureditve. Obstoječi zakon je popolnoma skladen z ustavo in primeren, spremembe pa bi obstoječe in dosežene standarde varovanja človekovih pravic občutno znižale, so sporočili.

Poleg tega je predlog po njihovem mnenju nedemokratičen, saj se pri njegovi pripravi poslanci niso posvetovali z verskimi skupnostmi in vsemi državljani, ki jih spremembe zadevajo. "Ideološko obremenjena politika poskuša zakon o verski svobodi spremeniti v smislu zniževanja evropsko priznanih standardov verske svobode in mimo volje tistih, ki jih zakon zadeva," so zapisali.