, ki meni, da mu je KPK v postopku glede imenovanja Boštjana Škrleca kršil ustavne pravice. Zalar je prepričan, da se mu je zgodila krivica, in že napovedal pritožbo.

Sodišče je tako zavrnilo pritožbo nekdanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja glede varstva ustavnih pravic v postopku, ki ga Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) vodi v povezavi z imenovanjem Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva.

Ta postopek pri KPK-ju sicer še ni končan, bo pa senat komisije zadevo obravnaval na eni izmed prihodnjih sej.

Zalar: Zgodila se mi je krivica
Zalar pa je prepričan, da se mu je s sodbo vrhovnega sodišča zgodila krivica. V svojem odzivu je namreč zapisal, da je vrhovno sodišče v sodbi v zadevi Janez Janša proti KPK-ju v enakem postopku zavzelo diametralno nasprotno stališče. "Tako je pred vsega 14 dnevi vrhovno sodišče Janezu Janši priznalo vse procesne pravice glede njegovega sodelovanja v postopku pred KPK-jem, meni pa je v enakem postopku taiste pravice v celoti odreklo," je prepričan.

Dodaja, da je sodišče razsodilo, da sam nima pravice, da bi bil zaslišan, predlagati dokazov in sodelovati pri izvajanju dokazov. Ker je prepričan, da gre v navedenem primeru za popolnoma arbitrarno odločitev vrhovnega sodišča, je že napovedal pritožbo na Ustavno sodišče RS.

Postopek pred KPK-jem
Spomnimo, generalni državni tožilec Zvonko Fišer je februarja 2012, tik pred iztekom mandata vlade Boruta Pahorja, na vlado podal predlog, naj Škrleca, ki je bil takrat državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, ki ga je v tistem času vodil Zalar, imenuje za generalnega direktorja vrhovnega tožilstva. Vlada je predlog potrdila na svoji zadnji seji, ki je potekala dan pred prisego nove vlade Janeza Janše.

Škrlečevo imenovanje je pod drobnogled vzel tudi KPK, vendar je Zalar v začetni fazi postopka zaradi domnevnih nezakonitih dejanj KPK-ja sprožil upravni spor. Zadeva je končala na vrhovnem sodišču, ki pa je zdaj torej Zalarjevo pritožbo glede kršenja ustavnih pravic zavrnilo.