"Voznikov z Vzhoda, iz Romunije, Bolgarije, ki se čez Slovenijo peljejo v Italijo, je vedno več in zato je tudi vse več težav. Kar ustavijo se ob avtocesti, gredo ven brez odsevnih jopičev. Tega brezglavega letanja po avtocesti je vedno več," je za MMC opozoril Ulrich Zorin, vodja Darsove službe za upravljanje prometa in prometne varnosti.

"Ustavi se tudi po več vozil skupaj, gledajo zemljevid, se pogovarjajo med seboj, pijejo in jejo, kadijo. Vedejo se tako, kot da bi stali na neki lokalni cesti," je dodal.

Za počitek so počivališča, ne avtocesta
Ponedeljkova tragična nesreča, ko je voznik cisterne trčil v dve vozili z romunskimi registrskimi oznakami, ki sta stali na prometnem pasu za počasna vozila, je pod drobnogled javnosti spet postavila varnost na slovenskih avtocestah.

Prometni pas za počasna vozila je sicer označen prometni pas, namenjen vožnji vozil, ki zaradi počasne vožnje zmanjšujejo pretočnost prometa, odstavni pas pa je vzdolžni del cestišča, ki je od vozišča ločen z robno črto, na katerem ni dovoljen promet in je namenjen ustavitvi vozil v sili. Tam, kjer ni odstavnih pasov, pa so načeloma postavljene odstavne niše (npr. pomurski del AC) in imajo enak namen kot odstavni pas - za ustavljanje v sili. Postavljene so na približno 2 km razdalje, po potrebi ponekod tudi manj.

Niti odstavni pas niti odstavne niše niso namenjene počitku, ampak le ustavitvi v sili (okvara, nesreča, slabost in podobno). Za ustavljanje za počitek in oskrbo je mogoče uporabiti počivališča ob avtocestah, opozarjajo na Darsu.

Voznik, ki skozi Slovenijo na primer potuje od meje z Madžarsko do meje z Italijo, se lahko na 305 kilometrih slovenskih avtocest in hitrih cest med Pincami in Vrtojbo ustavi na 16 počivališčih.

Ustaviti je treba varno
Zorin dodaja, da je zaradi okvare vozila mogoče ustaviti na vseh voznih pasovih.

"Če se kar koli zgodi, lahko voznik varno ustavi tako, da vklopi vse utripalke, obleče odsevni jopič, postavi trikotnik, gre za zaščitno ograjo in tako zapusti avtocesto ter počaka na pomoč. To je ustaljen postopek za ustavitev v primeru nuje na katerem koli pasu, vozilo se lahko pokvari tudi na prehitevalnem pasu," pojasnjuje Zorin.

"Je pa dolžnost vsakega voznika, ki pripelje proti ustavljenemu vozilu, da mora pravočasno ustaviti ali pa vsaj zavirati in se izogniti. Ne pomeni, da če se boš ti ustavil na voznem pasu, da te lahko vsak zbije," ob tem doda vodja Darsove službe za upravljanje prometa in prometne varnosti.

Vse več naletov na ustavljena vozila
Vendar pa je lahko nevarna tudi popolnoma pravilna ustavitev na odstavnem pasu. Čeprav je odstavni pas namenjen samo ustavitvi v sili in interventnim službam ter je vožnja po odstavnem pasu prepovedana (prekršek se kaznuje z globo 200 evrov), po njem vozniki še vedno vozijo.

Na Darsu opozarjajo, da so se v zadnjih letih naleti na vozila in ljudi, ki so bili na odstavnih pasovih, povečali. Obrnili smo se na policijo, kjer so nam odgovorili, da podatkov o številu tovrstnih prometnih nesreč nimajo, so nam pa svoje podatke posredovali z Darsa, kjer vodijo statistiko naletov na njihove sodelavce.

Med letoma 2008 in 2013 so našteli od 17 do 26 naletov letno, lani jih je bilo 28. Te nesreče so terjale več poškodovanih cestnih delavcev, med njimi tudi hudo poškodovanega in pa celo smrtno žrtev. "Povečalo se je število naletov na naša vozila in po tem sklepamo, da se je tudi na druga," pojasnjuje Zorin.

Trudijo se s preventivnimi akcijami
Kaj lahko na Darsu naredijo glede tega? "Preventivne akcije - to, kar ves čas trobimo, pa nas uporabniki ne jemljejo resno. Zloženke, plakati, filmi, objave na spletni strani in družbenih omrežjih, radio, televizija, seminarji, sejmi. Zdaj imamo že drugo leto akcijo Niste varni na odstavnem pasu, ki pa se ji ne posveča posebna pozornost, dokler se ne zgodi večja nesreča, na primer kot zdaj - štirje mrtvi v ustavljenem vozilu na primorski avtocesti," odgovarja Zorin.

Med povzročitelji naletov na vsa ustavljena vozila na odstavnem pasu je sicer 50 odstotkov voznikov tovornih vozil, 40 odstotkov voznikov osebnih vozil in deset odstotkov voznikov kombijev. 70 odstotkov povzročiteljev je uporabljalo vozilo s slovensko registrsko tablico, 30 odstotkov povzročiteljev je upravljalo vozilo s tujo registracijo, k podatkom iz prejšnjega odstavka dodajajo na Darsu.

Kako pa lahko z opozorili dosežejo tuje voznike? "Za tuje voznike tovornjakov smo izdali zloženko glede varnostne razdalje v predorih v devetih tujih jezikih. Delijo jim jih na cestninskih postajah, ko plačujejo," primer navede Zorin. Do voznikov osebnih vozil pa pridejo težje, čeprav so tovrstne zloženke dostopne tudi blagajnah bencinskih servisov. "Do njih pridemo prek policije in veleposlaništev. Naša policija veliko sodeluje z romunsko, tamkajšnji policiji prenašajo naše ugotovitve, ker vemo, da je pač Romunov največ," pojasnjuje.

Klic na pomoč v napačno državo
Tujim voznikom, ki so ustavili na avtocesti, na Darsu sicer svetujejo uporabo SOS-telefonov, nameščenih vzdolž cestišča. Stebrički Klica v sili (SOS) so ob odstavnem pasu načeloma na približno 2 km (obojestransko), pojasnjujejo. Tako se v njihovem nadzornem centru takoj sproži alarm, da vidijo, kje je.

"Če pokliče Romun s svojega mobilnika policijo in ga ta veže v naš center, pa mi pogosto ne vemo, kje je, če ga ne razumemo. Zgodi se tudi, da tudi sam ne ve, kje je, da kliče nas, pravzaprav pa je v sosednji državi. Priporočljivo je, da dvigne SOS-telefon, pri nas se takoj sproži alarm in na zaslonu vidimo, kje stoji in lahko pošljemo svojo ekipo," svetuje Zorin.