Od zadnjega tedna oktobra, ko so vrtci priprli svoja vrata, potrebe po nujnem varstvu otrok po besedah predsednice Skupnosti vrtcev Slovenije Janje Bogataj rastejo predvsem v industrijskih središčih, Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem mestu in v Domžalah. Medtem ko je pred novim letom nujno varstvo potrebovalo le osem odstotkov otrok, jih zdaj potrebuje okoli 28 odstotkov.

Razlog povečanega interesa po nujnem varstvu otrok v vrtcih Bogatajeva vidi v ponovnem zagonu nekaterih dejavnosti v državi po novem letu. Veliko staršev jim namreč sporoča, da nimajo več možnosti dobiti varstva otrok na domu, ker se odzivajo na klic delodajalcev in se vračajo na delo. Tudi tisti, ki so na porodniškem dopustu, so na robu zmogljivosti, saj so ob še enem šolajočem otroku doma preobremenjeni.

Koliko otrok je lahko v posameznem oddelku?

Sorodna novica IJS: Predvidoma do konca naslednjega tedna bomo po obeh merilih prešli v rdečo fazo

Če bodo številke še rasle, bodo vrtci težko zagotavljali predpisani normativ oziroma ga enostavno ne bodo več zmogli, ob tem opozarja Bogatajeva. Že zdaj z dodatnim odpiranjem enot in oddelkov težko zagotavljajo varne mehurčke. V vrtcih so tudi v dvomih, kateri normativ je pravi. Kot pojasnjuje Bogatajeva, zanje velja normativ okrožnice ministrstva za izobraževanje, znanost in šport iz 24. oktobra, ki predpisuje šest otrok v oddelku, a 23. decembra je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) to spremenil na od osem do deset otrok.

"Ravnatelji vzgojno-izobraževalnih ustanov o tem niso bili obveščeni, tako v vrtcih sledijo okrožnici. Po naključju smo po spletu zasledili spremembo od NIJZ-ja," pravi Bogatajeva. Za pojasnilo, zakaj jih niso obvestili o spremembi normativa, so pretekli teden zaprosili ministrstvo, odgovor še čakajo. "Da bi se izognili vsem tem težavam, bi morda kazalo dvigniti številčni normativ v oddelkih, kot je bilo pred zaprtjem, seveda ob upoštevanju epidemiološke situacije. A želimo si sprostitev ukrepov in čimprejšnje odprtje vrtcev za vse," je poudarila Bogatajeva.

Največje potrebe v prestolnici

Največ staršev, ki zaradi narave svojega dela nujno potrebujejo varstvo svojih otrok, je v Ljubljani. Po podatkih oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje Mestne občine Ljubljana je trenutno v vrtcih 4862 otrok, kar je 37,9 odstotka v vrtec vključenih otrok.

Nujno varstvo bodo na enak način izvajali tudi v prihodnje. Glede na kadrovske in organizacijske zmožnosti posameznega vrtca ravnatelji delo organizirajo v matičnih oddelkih oziroma otroke premišljeno združujejo v manjše oddelke, skladno s priporočili zdravstvene stroke. "Vzgojno-izobraževalno delo je organizirano na način, ki je kadrovsko vzdržen v posameznem vrtcu in usklajen s priporočili NIJZ-ja," so navedli in pozvali starše, naj v vrtec pripeljejo le zdrave otroke.

Kako bo z vračanjem v šolske klopi?

Medtem ko se število otrok v vrtcih povečuje, po novem letu pa so se v šolske klopi v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča vrnili tudi učenci s posebnimi potrebami, preostali učenci šolanje za zdaj nadaljujejo od doma. Po decembra sprejetem vladnem načrtu sproščanja ukrepov naj bi se učenci prve triade v šole vrnili v oranžni fazi (v povprečju manj kot 1000 okužb dnevno v zadnjih sedmih dneh in manj kot 1000 hospitaliziranih), preostali osnovnošolci in zaključni letniki srednjih šol pa v rumeni fazi (manj kot 600 okužb dnevno v zadnjih sedmih dneh in manj kot 500 hospitaliziranih).

Po petkovih podatkih sicer pogoje za odpiranje prvih treh razredov šol že izpolnjuje pet regij: gorenjska, obalno-kraška, osrednjeslovenska, primorsko-notranjska in zasavska. Vladne odločitve o morebitnih nadaljnjih korakih sproščanja bodo znane v sredini prihodnjega tedna.

Vlada: Pobuda za oceno ustavnosti je neutemeljena

Staršem otrok s posebnimi potrebami je sicer sledila tudi skupina osnovnošolskih otrok s Celjskega, ki se je zaradi dolgotrajnega zaprtja šol in pouka na daljavo prav tako obrnila na ustavno sodišče. Po mnenju vlade je pobuda o domnevni neustavnosti in nezakonitosti vladnega odloka in sklepa ministrice neutemeljena. "V pobudi namreč niso izkazani razlogi, da bi zaradi nadaljnjega izvrševanja izpodbijanih aktov lahko nastale težko popravljive škodljive posledice ali nepopravljivo škodljive posledice na zdravju ljudi," so z vlade sporočili po nedeljski dopisni seji. Ob tem so dodali, da bi odprtje šol lahko predstavljalo neposredno škodo za javno zdravje in zdravje posameznika.

"Ker je prepoved zbiranja ljudi v vzgojno-izobraževalnih zavodih, glede na epidemiološko situacijo, nujna za obvladovanje epidemije in temelji na objektivno izkazanih številkah okuženih oziroma hospitaliziranih, bi nekontrolirano, predčasno odpiranje šol ali vrtcev pomenilo veliko tveganje za zdravje posameznika in skupnosti," so še sporočili z vlade. Mnenje bo vlada poslala ustavnemu sodišču.

Poklicne šole opozarjajo na nenadomestljiv izpad praktičnega pouka

Opozorila sicer prihajajo tudi s poklicnih šol, kjer so dijakinje in dijaki zaradi omejitvenih ukrepov prikrajšani za praktični pouk, ki je pomemben del učnega programa. Kot opozarjajo ravnatelji teh šol, bodo prihodnji avtomehaniki, kuharji, zdravstveni delavci in drugi brez prakse težko pridobili potrebne veščine. To še posebej velja za dijake zadnjih letnikov. V težkem položaju pa so tudi njihovi učitelji, saj v številnih primerih osvojenega znanja ne morejo preveriti.