Nenapovedan obisk treh članov komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) na sedežu Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) je na slovenski politični sceni dvignil veliko prahu in izzval številne burne odzive. Člani komisije Žan Mahnič in Zvone Černač iz stranke SDS ter Branko Simonovič iz DeSUS-a so od policije zahtevali vpogled v evidence, s pomočjo katerih bi lahko potrdili ali ovrgli sum, da je kabinet predsednika vlade v odstopu Marjana Šarca prek sekretarja za nacionalno varnost Damirja Črnčeca zlorabil NPU, GPU in Sovo z namenom vplivanja, groženj in tudi izsiljevanja poslancev in vodstev strank prihodnje potencialne koalicije. O tem so se nekaj ur prej razpisali nekateri mediji, kar naj bi bil tudi povod in podlaga za to, da se je trojica pojavila na vratih NPU-ja.

Sorodna novica Morebitne zlorabe obveščevalnih služb proti politikom bo preučevala komisija

V plazu medsebojnih obmetavanj z očitki med različnimi političnimi in drugimi akterji je eno od poglavitnih vprašanj, ali je Knovs prekoračil svoja pooblastila ali pa je generalna direktorica Policije Tatjana Bobnar s tem, ko članom komisije ni dovolila vpogleda v nekatere zahtevane evidence, neupravičeno blokirala nadzor. O tem in o kredibilnosti podlage za nenapovedano preiskavo smo se pogovarjali s prodekanom za raziskovalno dejavnost in predstojnikom Katedre za policijsko dejavnost in varnostne vede na mariborski Fakulteti za varnostne vede Brankom Lobnikarjem in profesorjem na ljubljanski pravni fakulteti Rajkom Pirnatom.

Varovanje operativne avtonomije policije

"Knovs ima pravico, da izvaja nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi strukturami in v okviru tega nad delom kriminalistične policije glede uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov. To je njegovo zakonsko pooblastilo in to sme Knovs narediti, kadar koli, kjer koli, na kakršen koli način," je glede trenutnega dogajanja razložil predstojnik Katedre za policijsko dejavnost in varnostne vede na mariborski Fakulteti za varnostne vede Branko Lobnikar.

"Generalna direktorica policije se mora pokoriti nadzoru, hkrati pa mora zagotavljati zakonitost delovanja organa, in kadar pride pri nadzoru do nezakonite zahteve, mora tak nadzor zavrniti," je glede očitkov, da je Tanja Bobnar ovirala preiskavo, povedal Lobnikar. Dodal je, da lahko policija v določenih primerih upravičeno zavrne zahteve in da tega generalna direktorica v odnosu do parlamentarne komisije ni naredila prvič. "To je tudi edini način, da direktorica zavaruje operativno avtonomijo delovanja policije. Če bi pustili politikom, da se brez omejitev sprehajajo po policiji in gledajo, kar koli delajo policisti, s posebnim poudarkom tudi na operativnih procesih, potem ta policija ne bi bila več profesionalna in avtonomna, ampak politično odvisna," je opozoril prodekan.

"Delovanje policije in obveščevalnih služb seveda ne sme biti politično motivirano, ni pa to nekaj, kar bi bilo v pristojnosti nadzora parlamentarne preiskovalne komisije. Kdor misli, da je žrtev takšnega delovanja, se lahko obrne na državno tožilstvo, ki pa ima pravico in dolžnost, da delovanje policije nadzira tudi na takšen način," je potrdil tudi Rajko Pirnat s katedre za upravno pravo ljubljanske Pravne fakultete.

"Vse, kar je v pristojnosti Knovsa, je nekaj tajnih preiskovalnih ukrepov oziroma nadzor nad njimi, nikakor pa ne nadziranje drugih dejavnosti policije ali katere koli druge varnostne službe," je poudaril Pirnat in tudi sam izrazil mnenje, da je generalna direktorica policije upravičeno zavrnila dajanje podatkov, ki se nanašajo na drugo dejavnost in ne na nadzorovane ukrepe, ki so v pristojnosti komisije.

Neobičajna praksa in vprašljiva podlaga

Knovs je za podlago preiskave vzel poročanje nekaterih medijev, ki so pisali o pritiskih na člane in vodstva strank, ki se pogajajo o morebitni novi koaliciji. Pred vrati NPU-ja so člane Knovsa pričakale tudi kamere nekaterih medijskih hiš. "To je zelo neobičajna praksa. Videti je, kot da je komisija potrebovala takšno medijsko objavo kot opravičilo za tisto, kar so sicer želeli narediti," je potek dogodkov komentiral Branko Lobnikar in opozoril, da imajo lahko takšna dejanja resne posledice in ohromitev nacionalnovarnostnega sistema. "Policija in obveščevalne službe so preveč pomembne za zagotavljanje demokratičnosti neke družbe, da bi jih lahko bilo tako zlahka uporabljati za politične namene," je bil jasen Lobnikar.

Na to, da mora za sprožitev parlamentarnega nadzora obstajati kredibilna podlaga, je opozoril tudi Rajko Pirnat. Kot je pojasnil, se v pravnem smislu komisija pri izvajanju svojih nadzornih ukrepov zanese tudi na javne objave, ki pa morajo biti relativno kredibilne. "Te okoliščine, vsaj po doslej znanih informacijah, ne vzbujajo ravno zaupanja v to, da je v tem konkretnem primeru podlaga kredibilna," je dejal Pirnat. "V tej situaciji se zdi, da gre za nepotrebno burkanje političnih voda v času, ko naj bi se v miru sestavljala vlada, kar za samo sestavljanje ni dobro," je dodal profesor ljubljanske pravne fakultete.

Kdo bi moral ukrepati?

Kljub vsemu je sum o tem, da se policija izrablja za nadziranje članov nekaterih političnih strank, skrb vzbujajoč. Kdo bi moral opraviti nadzor?

Sorodna novica Črnčec: Napad na policijo kaže, kako blizu je Slovenija zdrsu v avtoritarizem

"Ustrezen postopek bi bil, če bi se Knovs samoomejil na tisto, kar sme delati – to je nadzor nad prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Hkrati bi morala policija ob takšnih sumih izvesti notranje zaščitne ukrepe, generalna direktorica pa bi morala o ugotovitvah obvestiti javnost. Neodvisno od tega bi moralo specializirano državno tožilstvo in informacijska pooblaščenka v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili ugotoviti, ali je prišlo do tega, kar je bilo zatrjevano v medijih," je razložil Lobnikar. "Ta sistem se imenuje sistem zavor in ravnovesij in mora delovati, če želimo neko demokratično in nadzorovano in hkrati profesionalno policijo," je dodal.

Ustrezen postopek, ki bi vključeval specializirano državno tožilstvo, inšpektor za varstvo osebnih podatkov pri informacijski pooblaščenki in notranji nadzor na policiji, je na tak način opisal tudi Rajko Pirnat. "Te mehanizme ima konec koncev na voljo tudi parlamentarna preiskovalna komisija. Lahko bi jih sprožila s tem, da bi podala prijavo, ne more pa sama preiskovati teh dejanj," je bil jasen Pirnat.

"Vsi, ki vidijo v politiki kakršno koli korist za svoje partikularne interese, bodo zlorabili policijo," ob celotnem dogajanju opozarja Lobnikar. "Poseganje v delo policije je nespametno vedenje, pa naj to dela ena ali druga ali tretja ali katera koli politična stran. Tukaj ne govorim samo o teh treh članih Knovsa, ampak o vsakršni politiki, ki ima vedno znova in znova skomine po zlorabi policije v svoje partikularne namene," je povedal Lobnikar in poudaril, da na koncu zaradi tega trpijo državljani. "Zaupanje med državljani in policijo je eden od temeljev zagotavljanja varnosti v neki državi. Če kdor koli to zaupanje ruši – levi ali desni – dela veliko škodo," je še povedal Lobnikar in dejal, da bomo demokratična država postali takrat, ko se bodo zmogli politiki in profesija samoomejevati tudi pri skušnjavah, ki so jim izpostavljeni z vidika svoje funkcije, ki je po eni strani zakonodajna, po drugi strani pa nadzorstvena.