Nataša Pirc Musar meni, da smo še vedno premalo samokritični pri dajanju osebnih podatkov, saj ne pomislimo, kaj se dogajajo naprej z njimi. Ljudje naj bi se sicer vedno bolj zavedali zlorab, še vedno pa se ne zavedajo pasti, ki jih prinaša moderna tehnologija. Še posebej pa so na udaru otroci, katerim je dan letos v Sloveniji tudi posvečen. Vse več zlorab se namreč dogaja tudi v spletnih skupnostih, ki so po mnenju Pirčeve "raj za pedofile".

Najbolj mora posameznik čuvati EMŠO, davčno številko in bančno kartico
Posameznik mora tako biti vedno pazljiv komu in zakaj daje osebne podatke, če jih zahteva državna inštitucija naj zahteva pravno podlago, saj državna uprava ne sme obdelovati osebnih podatkov, če za to nima podlage.

Vedno pogostejše so kraje identitete, zato mora posameznik še posebej čuvati na EMŠO davčno številko. Slovenija namreč temelji na registrskem pravu, kar pomeni, da ni nas EMŠO spremlja celo življenje, saj ga ni mogoče spremeniti. Najpogostejša zloraba identitete, ki je na kratki rok tudi najdražja pa je zloraba kreditne kartice.

Svoje osebne podatke smo pripravljeni prodati za kuhinjsko krpo
Kot je dejala, ko hodimo po cesti pazimo kje imamo torbico in koliko denarja imamo v žepu, v virtualnem svetu pa kar razmetavamo z osebnimi podatki, delamo z njimi kot svinja z mehom. Spletne strani namreč s pomočjo "piškotov" (cookiejev) sledijo našemu obnašanju na spletu, s čimer nastajajo velikanska podatkovna skladišča, namenjena profiliranju kupcev za neposredno trženje. Kot je dejala, svoje osebne podatke prehitro oddamo, takorekoč smo jih pripravljeni prodati že za navadno kuhinjsko krpo.

Tako navajo primer spletne trgovine Amazon, kjer se vstopna stran prilagaja našim preteklim nakupom in preferencam - če smo torej kupovali knjige o letalih, bo namenila več prostora letalom, če smo kuharskim knjigam, bo pa slednjim.

Država največji veliki brat, za posameznika boljše majhne sestre
Sicer pa Pirčeva poudarja, da je država kot taka največji veliki brat in zato mora najbolj paziti, kaj s temi podatki počne. Velik problem, s katerim se ukvarja informacijski pooblaščenec, pa je tudi opozarjanje države, kdaj in na kakšen način različne zbirke povezovati.

Za posameznika je namreč mnogo bolje, če obstaja veliko manjših podatkovnih baz, majhnih sester, pri čemer ne smemo dopostiti, da bo nastala ena ogromna zbirka, ki bo vsebovala vse podatke, saj bi bilo s tem človeka konec, saj mu odvzamemo dostojanstvo, tako da postane človek kot robot, ki bo popolnoma nadziran.

Po mnenju Pirčeve se mora država zavedati, da vstopamo v družbo nadzora, saj že evropske direktive kažejo na to, da smo vsi potencialno sumljivi, vsi smo potencialni teroristi..

Pooblaščenec naredil okoli 400 nadzorov
Sicer pa je mednarodni dan varstva osebnih podatkov sprejel Svet Evrope z evropsko konvencijo o varstvu podatkov pri avtomatskih obdelavah v 80. letih prejšnjega stoletja.

Novi zakon o varstvu osebnih podatkov, ki je bil v državnem zboru sprejet leta 2005, je po besedah Pirčeve zelo strog in je usklajen z evropsko direktivo. Informacijski pooblaščenec je naredil že okoli 400 inšpekcijskih nadzorov, od teh polovico v zasebnem sektorju

Blaž Kosovel