Odprtje trga bo pripeljalo do vzpostavitve ostrejše konkurence, predvsem na področju prenosa paketov, direktne ter hitre pošte pa ta tudi na slovenskem trgu že obstaja. Pošta Slovenije naj bi v prihodnosti tržne tekmece dobila predvsem na področju prenosa pisemske pošte, lažje od 50 gramov.

Evropska komisija v direktivi poudarja, da z razbitjem monopolov nacionalnih operaterjev njihova obveznost do zagotavljanja celostnih storitev ne bo odpravljena.

Komisija je prvo odpravo monopola na področju poštnih storitev predlagala že leta 1997, s čimer so bile liberalizirane poštne storitve za pošiljke, težje od 350 gramov, šest let pozneje pa je bil sproščen tudi trg pisemskih pošiljk, težjih od 100 gramov.

Okostenelost posameznih nacionalnih operaterjev
Najbolj naj bi liberalizaciji trga nasprotovali Francija in Italija, ki imata v poštnih oddelkih zaposlenih veliko ljudi z nizko storilnostjo. Liberalizacija pa bi lahko državna podjetja prisilila v odpuščanje. Švedska, Finska in Velika Britanija so poštne storitve že liberalizirale, rezerviranih področij (eksluzivnostne pravice do izvajanja določenih storitev) pa več ne uveljavljajo.

V EU-ju je v poštnem sektorju zaposlenih okoli pet milijonov ljudi, poštna podjetja v petindvajseterici pa naj bi bila vredna okoli 90 milijard evrov.