O arbitru bo odločil, kdor je pristojen za njegovo imenovanje, je dejal premier Borut Pahor ob robu obiska v Splošni bolnišnici Izola. "Če je predsednik države tisti, ki na koncu sprejme odločitev, mu bom, kolikor lahko, pri tej odločitvi le pomagal, sprejel pa jo bo on. V kolikor je pristojnost drugačna, jo bomo spoštovali," je dejal.

Pomembneje kot to, kdo je za imenovanje slovenskega predstavnika v arbitražnem tribunalu pristojen, je po Pahorjevem mnenju dobiti glede bodočega arbitra soglasje znotraj slovenske politike. Kot je še dejal, je pomembno, da "začnemo v duhu reprezentance delati na memorandumu in da se tako obnašamo ves čas dela arbitražnega sodišča".

Razlogov za blokado ni. Pred hrvaško so težka pogajanja.
Slovenija s sprejetjem arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško nima več razlogov, da bi v pogajanjih Hrvaške z EU-jem blokirala Zagreb zaradi prejudicev meje, je še dejal Pahor. Pač pa se bo Slovenija tako kot preostale članice EU-ja pogovarjala o vsakem poglavju posebej, tako da bo na koncu tako kot druge članice lahko podala soglasje na zaprtje ali odprtje poglavij, je dejal.

"V tem smislu ima kolegica Kosorjeva prav. Slovenija nima nobenih razlogov za to, da znova poda blokado. To bi pomenilo načelno zaustavitev pogajanj in se ne bo zgodilo. Razlogov za to ni več. Prejudici v hrvaški dokumentaciji so zdaj s sporazumom odpravljeni," je dejal.

Pahor se je tako odzval na današnjo izjavo hrvaške premierke Jadranke Kosor, da pričakuje korekcijo izjave uradnega govorca zunanjega ministrstva Milana Balažica, da Slovenija ne bo privolila v zaprtje poglavja o konkurenci, dokler ne bo rešeno tudi vprašanje spora glede nekdanje Ljubljanske banke in njenih varčevalcev na Hrvaškem.

Od meje do banke
Glede varčevalcev in usode NLB-ja na hrvaškem trgu pa je Pahor dejal, da je mogoče nedavno izjavo guvernerja Hrvaške narodne banke (HNB) Željka Rohatinskega videti "v optimističnem kontekstu". Ob tem, da je Rohatinski v sredo v Zagrebu dejal, da NLB ne bo dobila dovoljenje za vstop na hrvaški trg, preden ne bo vrnila dolgove hrvaškim varčevalcem, je namreč tudi dejal, da bo HNB hrvaški vladi predlagala nadaljevanje pogajanj o starih deviznih vlogah varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke pod okriljem baselske Banke za mednarodne poravnave (BIS).

"Izjava guvernerja Rohatinskega je prva pomembna izjava bančnih oblasti Hrvaške, v kateri dopuščajo možnost, da Hrvaška preda dokumentacijo v Basel," je dejal Pahor. Pahor je obenem izrazil upanje, da bo Hrvaška skladno s sporazumom o nasledstvu tudi predala omenjeno dokumentacijo "in s tem odpravila razloge za kakršne koli pomisleke Slovenije za zaprtje četrtega poglavja".

Do dokončnega dogovora v zvezi z omenjenim vprašanjem bi po Pahorjevih napovedih če ne prej lahko prišlo 7. julija, ko se bo v Dubrovniku znova sestal s Kosorjevo. "Prepričan sem, da bova našla zadovoljivo rešitev za obe strani," je dejal. Sicer pa Slovenija s Hrvaško po Pahorjevih navedbah zelo uspešno rešuje vsa bilateralna vprašanja, vprašanje varčevalcev pa je zadnje, glede katerega imajo "nekoliko drugačna stališča".