Predstavniki izbrisanih poleg tega napovedujejo ustavno presojo zakona, izrazili pa so tudi pričakovanje, da za Evropo sprejeta odškodninska shema ne bo ustrezna. Ne gre toliko za denar, ampak za princip, je dejal Aleksandar Todorović, vodja iniciative izbrisanih aktivistov. Prepričan je namreč, da bi morali, vsaj na moralni ravni, kaznovati tudi tiste, ki so za krivice, povzročene izbrisanim, odgovorni.

Poslanci zakon izglasovali
Državni zbor je s 46 glasovi za in 29 glasovi proti sprejel zakon o odškodninski shemi za izbrisane, ki 12.000 upravičencem dodeljuje 50 evrov za vsak mesec izbrisa. Odškodnina, izterjana po sodni poti, bo skladno z zakonom lahko znašala največ trikrat več kot odškodnina iz upravnega postopka.

Zadnjo besedo bo sicer imelo Evropsko sodišče za človekove pravice. Če bo presodilo, da je shema dobra, novih tožb ne bo jemalo v obravnavo, je po sprejetju zakona dejal notranji minister Gregor Virant, ki je o presoji Evropskega sodišča optimističen. Nasprotno pa meni Todorović, ki upa, da shema za Evropsko sodišče ne bo dovolj. Todoroviča sicer najbolj moti omejevanje odškodnine, ki bi jo upravičenec lahko dobil po sodni poti, saj gre po njegovem mnenju za neposredno vplivanje politike na zakonodajo.

Krivic: Odločilo bo Evropsko sodišče
Z zakonom niso zadovoljni niti v Društvu izbrisanih prebivalcev Slovenije, ki ga zastopa nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic. Krivic je dejal, da so se člani društva odpovedali obrestim in predlagali, da se preostali dolg realno oceni, izplačilo pa raztegne na 20 let, kar so poslanci po njegovih besedah ignorirali. Rezultat je zakon, ki je nova sramota za Slovenijo kot pravno državo, je še dejal.

"Ker so politiki vedeli, da na tak predlog nimajo razumnega odgovora, so se sramotno lagali in sprenevedali, kot da za to ne vedo. In so sprejeli zakon, ki je nova sramota za Slovenijo kot pravno državo. Zdaj bodo o tem, kaj je realna odškodnina, morali odločiti v Strasbourgu. O tem, ali se lahko pri tem več kot polovica izbrisanih, ki se vse od izbrisa v Slovenijo sploh niso mogli vrniti, kar spregleda, pa bo odločalo naše ustavno sodišče," je napovedal Krivic.

Nekdanji ustavni sodnik pričakuje tudi dokončanje lanske sodbe Evropskega sodišča, v kateri je šestim izbrisanim dodelilo 20 tisoč evrov za negmotno škodo, odškodnino za gmotno škodo pa mora še določiti. Tega namreč zaradi "izmikanja slovenske vlade" do zdaj ni moglo, je dejal Krivic in dodal, da pričakuje, da bo Evropsko sodišče razsodilo tudi, da gre za "popolno neprimerljivost teh zneskov s tisto miloščino, ki jo daje naš zakon".