S 17 glasovi za in 17 glasovi proti od 35 navzočih državnih svetnikov je državni svet zavrnil veto na družinski zakonik, katerega usoda je še vedno negotova.
Civilna iniciativa za družino in pravice otrok je namreč v sredo v DZ prinesla 32.168 podpisov za začetek postopka za razpis referenduma o družinskem zakoniku. Predsednik parlamenta Pavel Gantar bo tako moral določiti rok za zbiranje vsaj 40.000 podpisov podpornikov referenduma.

Negotova je tudi usoda morebitnega referenduma, saj se bo vlada še prej najverjetneje obrnila na ustavno sodišče. To bi presodilo, ali je referendumsko glasovanje o tej temi sploh mogoče. Podporniki zakonika namreč poudarjajo, da se o človekovih pravicah ne more glasovati in da bi v tem primeru šlo za prevlado večine nad manjšino.

Predlog je predhodno zavrnila tudi komisija DS-ja za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide s štirimi glasovi za in petimi proti. Če bi državni svet veto izglasoval, bi moral zakonik spet na glasovanje v parlamentu. Takrat bi za potrditev potreboval večinsko podporo 46 glasov, na glasovanju prejšnji teden pa jih je dobil 43.

Referendum in ustavna presoja
Predsednik parlamenta Pavel Gantar je po glasovanju v državnem svetu povedal, da je vesel, da veto ni bil izglasovan, čeprav je bila odločitev tesna. Pojasnil pa je, da neizglasovanje veta skoraj nič ne spremeni, saj bo verjetno moral razpisati rok za začetek zbiranja podpisov za naknadni zakonodajni referendum. Rok za začetek zbiranja naj bi bil okoli 1. septembra.

Poslanci državnega zbora bodo pred referendumom zahtevali presojo ustavnosti neuveljavitve zakona. "V primeru, da bi ustavno sodišče presodilo, da bi z neuveljavitvijo zakona nastalo protiustavno stanje referenduma ne bi bilo mogoče razpisati," je še pojasnil Gantar.

Reven: Interesov otroka niso upoštevali
V okviru razprave je predlagatelj veta Rastislav Jože Reven v obrazložitvi odložitvenega veta na družinski zakonik poudaril, da je zakon "poln nejasnosti, definicije pa so nedodelane in zaradi tega bodo lahko težave". Izpostavil je definicijo družine, v kateri po njegovem mnenju ni natančno določeno, kdo je dejanski skrbnik otroka. Prepričan je, da je po definiciji, ki jo določa zakon, skrbnik odrasla oseba, "se pravi kdor koli." Prav tako se mu zdi, da pri posvojitvah otrok v istospolne skupnosti predlagatelji niso upoštevali interesov otroka, ampak odraslih.

Vodičarjeva: Interes otroka na prvem mestu
Po t. i. kompromisni različici zakonika bo zakonska zveza še naprej "rezervirana" za zvezo moškega in ženske, za istospolne pare pa uvaja dva koncepta - partnersko in zunajpartnersko zvezo, je pojasnila generalna direktorica direktorata za družino na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Ana Vodičar. Prav tako istospolni pari ne bodo mogli zaprositi za status kandidata za posvojitelja, zato zakonik ne "spodbuja" nastajanje novih istospolnih skupnosti s posvojenimi otroki, temveč le ureja status obstoječih, je dodala.
Štrukelj: Nič ne vzame, le daje
Novi zakonik prinaša večje spoštovanje človekovih pravic in odpravlja diskriminacijo, je v imenu interesne skupine delojemalcev povedal Branimir Štrukelj, predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja. Za istospolne partnerske skupnosti bo med drugim odpravil težave zavarovanja po partnerju, pridobitve statusa vzdrževanega družinskega člana in dedovanja po umrlem partnerju, zato delojemalci vetu nasprotujejo.

"Post festum priznanje mnogoženstva?"
Eden izmed svetnikov je izpostavil težavo politike izvedenih dejstev. "Istospolni pari gredo v Ameriko, posvojijo otroka, se vrnejo in zahtevajo, da mi to post festum priznamo. Poglejmo muslimane. Bo šel slovenski musliman v tujino, se tam poročil s še eno ženo, se vrnil in bomo morali to legalizirati?" je vprašal Janvit Golob, predstavnik raziskovalne dejavnosti, in dodal, da smo tukaj na zelo ustavno trhlem področju.

"Spreminjanje družbe"
Državna sekretarka na ministrstvu za delo Anja Kopač Mrak je poudarila, da se družba spreminja in da morajo temu slediti tudi zakoni. Ob tem je dejala: "Dejstvo je, da gre življenje svojo pot, če nam je všeč ali ne." Ob tem je dodala, da se je treba zavedati, da novi zakonik tradicionalni družini ničesar ne jemlje.

Kompromisa po njenih besedah ni bilo lahko skleniti in zapisati v zakonu, saj so morali predlagatelji zakona ohraniti simbolno razlikovanje med posameznimi skupnostmi, upoštevati pa so morali tudi ustavno določbo, ki pravi, da ne sme biti razlikovanj med posameznimi zvezami. Novi zakon tako ureja razmerja v skladu z ustavo in zagotavlja vsem skupnostim enake pravice, ki so bile zdaj zagotovljene samo tradicionalnim družinam.

Istospolni par lahko posvojil biološkega otroka
Vodja iniciative Aleš Primc trdi, da zakon otroku jemlje temeljno človekovo pravico do mame in očeta. Ta je, kot pravi, nujna za otrokovo normalno vzgojo in razvoj. Zakonik med drugim tudi prepoveduje telesno kaznovanje otrok, uvaja institut zagovornika otroka in institut mediacije.