Predlog Združene levice o priznanju Palestine je sprva naletel na pozitiven odziv med poslanci. Toda odbor za zunanjo politiko na koncu ni podprl njihovega predloga, temveč alternativni predlog SMC-ja, po katerem odbor "od vlade zahteva, da ob upoštevanju vseh vidikov in učinkov državnemu zboru predloži sklep o priznanju Palestine". Sklep vladi pri tem ne postavlja nikakršnih rokov.

Priznanje Palestine je nujno
Na zasedanje odbora za zunanje zadeve so bili povabljeni tudi nekateri predstavniki civilne družbe in novinarji kot tudi slovenski evropski poslanci, ki so pred poslansko razpravo dobili besedo o tem, zakaj bi bilo uradno priznanje Palestine koristno oziroma zakaj ne.

Eva Gračanin iz gibanja za pravice Palestincev BDS Slovenija je poudarila, da imajo Palestinci vso pravico do samoodločbe in samostojne države, kar navsezadnje navajajo tudi nekatere resolucije ZN-a. Slovenija pa bi morala tudi uvesti sankcije proti Izraelu.

Novinar MMC-ja Boris Vasev je opozoril, da samo priznanje Palestine brez dodatnih ukrepov zoper izraelsko okupacijo ne bo povzročilo bistvenih sprememb, saj na zasedenih Zahodnem bregu in Vzhodnem Jeruzalemu živi že pol milijona judovskih naseljencev, izraelska vojska omejuje svobodno gibanje Palestincev, Gaza pa bo še naprej pod izraelsko zaporo. Slovenija prav tako ne more priznati Palestine in hkrati nadaljevati prodaje orožja državi, ki jo okupira. Slovenija namreč v Izrael izvaža rezervne dele za vojaška vozila. "Do zdaj je bila politika Slovenije bolj del problema kot rešitve," je opozoril Vasev.

Novinarka Dnevnika Kristina Božič je izrazila mnenje, da je priznanje Palestine moralna nujnost. Hkrati pa je opozorila, da se znotraj Izraela vse bolj pojavlja prepričanje, da dve državi nista več mogoči, tako zaradi številnih judovskih naselij na zasedenih palestinskih ozemljih kot zaradi prepričanja, da bi morala na ozemlju celotne historične Palestine obstajati zgolj judovska država.

Predsednikov svetovalec za zunanje zadeve Marko Makovec pa je razložil, da predsednik Pahor podpira začetek postopek za priznanje Palestine ter da je treba doseči trajni mir in sožitje obeh držav. Pahor je sredi oktobra sprejel poverilno pismo palestinskega veleposlanika in ga sprejel z vsemi državniškimi častmi.

DeSUS-ov evropski poslanec Ivo Vajgl je povedal, da bi bilo priznanje Palestine korak v pravo smer, vendar bi morali doseči širši konsenz. Navsezadnje bi bilo slovensko priznanje deležno pozornosti, tako kot je bilo švedsko, je opozoril.

Vlada je za, vendar…
Zunanji minister Karl Erjavec je ponovil vladno stališče, da bi bilo primerno, da bi sklep o priznanju Palestine sprejela vlada, nato pa bi to potrdili še poslanci, kot se je to zgodilo v primeru Južnega Sudana in Kosova, čeprav priznava, da lahko DZ priznanje izvede tudi brez sodelovanja vlade. V vladi pa je bilo po Erjavčevih besedah izraženo navdušenje nad priznanjem Palestine, vendar bi morali vse vidike, tudi zaradi članstva v EU-ju, še proučiti.

ZaAB za, SD pa za in hkrati ni za
Poslanec ZaAB-a Peter Vilfan in poslanec SD-ja Matjaž Nemec sta povedala, da njuni stranki priznanje Palestine podpirata, vendar je treba poudariti, da je izrecno podporo predlogu ZL-ja izrekel le Vilfan. Za ZL-jev predlog sklepa sta na koncu glasovala le dva poslanca, torej Vatovec in Vilfan, kar pomeni, da Nemec priznanja Palestine ni podprl, čeprav si, kot je dejal, v SD-ju želijo čimprejšnjega priznanja Palestine.

Poslanec SDS-a Janez Janša pa je zbranim med drugim razložil, da nihče izmed navzočih ne bo občutil posledic, ne glede na to, kakšno odločitev bodo poslanci sprejeli. Opozoril je še, da bi priznanje Palestine na obeh straneh krepilo ekstremistične zahteve. Tako denimo Hamas denimo ne pristaja na to, kar si želijo naši poslanci, je dejal.

Odbor vladi predlaga, naj ta poda predlog DZ-ju
Sprejeti predlog SMC-ja, ki je bil podan med samo sejo odbora, je sicer sestavljen iz treh sklepov. Prvi nalaga vladi, da DZ-ju predloži sklep o priznanju Palestine. V razpravi se je sicer pokazala predvsem težava, da pri tem sklepu ni navedenega roka, kot je opozoril predsednik DZ-ja Milan Brglez, pa je povsem v rokah DZ-ja, kako bo nadaljeval spremljanje tega vprašanja.

Z drugim sklepom OZP poziva vlado, da "nadaljuje vse aktivnosti, ki bodo med članicami EU-ja pri delu institucij EU-ja ter mednarodnih in regionalnih organizacij kar najučinkoviteje prispevale k uskladitvi stališč do priznanja Palestine kot neodvisne in suverene države". OZP tudi poziva vlado, da v prihodnosti "zavzema pozitivno stališče do prizadevanj Palestine za članstvo v mednarodnih organizacijah in njihovih agencijah". To naj bi pomenilo, da če bo Palestina zaprosila za članstvo v kaki mednarodni organizaciji, jo Slovenija podpre.

Tretji sklep pa je pravzaprav "ugotovitveni", in sicer da se je OZP seznanil z aktualnim stanjem bližnjevzhodnega mirovnega procesa, vlado pa še poziva k dejavnemu prizadevanju "v naporih mednarodne skupnosti, še posebej EU-ja, za dosego sporazuma v mirovnem procesu med Izraelom in Palestino, v okviru katerega bi prišlo tudi do medsebojnega priznanja obeh držav".

Pred stavbo parlamenta je pred sejo odbora potekal "shod za priznanje Palestine". Foto: Bobo