Pobud za uvedbo prepovedi hkratnega opravljanja poslanske in županske funkcije je bilo v preteklosti že precej, a za takšno spremembo v parlamentu ni bilo nikoli zadostne podpore. Medtem ko so zagovorniki zdajšnje ureditve prepričani, da združljivost obeh funkcij pozitivno vpliva na razvoj lokalnih okolij, pa nasprotniki menijo, da gre za mešanje izvršne in zakonodajne veje oblasti ter za neenakopraven položaj posameznih občin.

Zakon o integriteti ali zakon o poslancih?
Večina parlamentarcev sicer soglaša, da zdajšnja ureditev ni ustrezna, a za uvedbo nezdružljivosti funkcij se jim ni uspelo dogovoriti. Na to so vplivali različni razlogi, predvsem interesi političnih strank in tudi vpliv županskega lobija.

Zadnji poskus za uvedbo nezdružljivosti sega v lansko leto, ko je vlada pripravila predlog zakona o integriteti. Ta je sprva predvideval uvedbo nezdružljivosti funkcij, a so se pozneje v koaliciji dogovorili, da bodo to področje uredili v zakonu o poslancih.

Pavlinič Krebsova: To odločitev štejem za zavezujočo obljubo
Vodje koalicijskih poslanskih skupin so tako predlagali novelo zakona o poslancih, ki je predvidevala uvedbo nezdružljivosti funkcij z naslednjimi parlamentarnimi volitvami leta 2012. Mnenja o predlagani novosti so bila v državnem zboru deljena tudi znotraj posameznih poslanskih skupin, na koncu pa se je večina izrekla proti uzakonitvi nezdružljivosti. Med nasprotniki je bila tudi večina poslancev, ki hkrati opravljajo župansko funkcijo, tako iz vrst koalicije kot opozicije.

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je pojasnila, da sta se s predsednikom vlade Borutom Pahorjem nato udeležila usklajevalnega sestanka s poslanci koalicije, ki so tudi javno sporočili zavezo, da bodo po lokalnih volitvah znova vložili novelo. "To odločitev štejem kot zavezujočo obljubo," pravi ministrica. Prepričana je še, da je spoznanje o konfliktnosti obeh funkcij zaradi vseh opravljenih pogovorov in razmišljanj vedno bolj navzoče, tudi v javnosti.

Trenutno je v DZ-ju 23 poslancev županov
Trenutno sicer v državnem zboru sedi 23 županov, več poslancev pa opravlja druge funkcije na lokalni ravni: šest je podžupanov, 23 pa občinskih svetnikov. Med trenutnimi župani se jih bo 20 potegovalo za ponovno izvolitev, poleg njih pa jih bo na županskih volitvah kandidiralo še osem.

Največ, devet, županskih kandidatov prihaja iz vrst največje koalicijske stranke SD. Za ponovno izvolitev bodo kandidirali dozdajšnji župani Matjaž Han (Radeče), Janko Veber (Kočevje), Tomaž Mencinger (Jesenice), Anton Kampuš (Gornja Radgona), Renata Brunskole (Metlika) in Alan Bukovnik (Radlje od Dravi).

Poleg njih se bodo v bitko za županske stolčke podali še vodja poslanske skupine SD-a Bojan Kontič, ki bo kandidiral v Velenju, ter poslanki Andreja Rihter (Celje) in Julijana Bizjak Mlakar (Kamnik). Za ponovno kandidaturo se ni odločil trenutni novogoriški župan Mirko Brulc, saj se zavzema za nezdružljivost obeh funkcij.

Iz vrst največje opozicijske stranke SDS-a se bo v župansko bitko podalo osem poslancev. Med njimi so dozdajšnji župani Danijel Krivec (Bovec), Štefan Tisel (Šentjur), Milan Čadež (Gorenja vas), Darko Menih (Šoštanj) in Zvonko Lah (Mirna peč). Za županske kandidate pa se bodo potegovali tudi Robert Hrovat (Domžale), Peter Verlič (Grosuplje) in Milenko Ziherl (Škofja Loka).

Le SNS v statut vključil nezdružljivost obeh funkcij
Med poslanci Zaresa se bo za ponovno izvolitev na mesto župana potegoval Lojze Posedel (Žalec), v Ormožu pa bo na županskih volitvah nastopil tudi Vili Trofenik. Vodja poslanske skupine Cveta Zalokar Oražem, ki je sprva napovedala, da bo kandidirala za županjo Domžal in se odpovedala poslanskemu mandatu, dokončne odločitve še ni sprejela. Kot pravi, je trenutno bližje odločitvi, da ne kandidira, deloma iz osebnih razlogov, poleg tega pa kaže, da bi s podporo drugemu kandidatu v občini dosegli več.

Za ponovno izvolitev na županski položaj se bodo potegovali tudi trije poslanci SLS-a, in sicer Franc Pukšič (Destrnik), Franc Bogovič (Krško) in Janez Ribič (Duplek). Enako velja za tri trenutne župane iz vrst poslancev LDS-a: vodjo poslanske skupine Boruta Sajovica (Tržič), Mirana Jeriča (Hrastnik) in Milana Gumzarja (Benedikt).

Županski stolček bosta na lokalnih volitvah poskušala obdržati tudi poslanca DeSUS-a Matjaž Zanoškar (Slovenj Gradec) in Franc Jurša (Ljutomer), za župana Litije pa bo predvidoma kandidiral vodja poslanske skupine Joško Godec.

Med poslanci SNS-a je v tekočem mandatu župan le Bogdan Barovič, ki pa na tokratnih volitvah za trboveljskega župana ne bo kandidiral. SNS je namreč letos v statut vključil nezdružljivost županske in poslanske funkcije. Iz enakih razlogov se v župansko tekmo ne bo podal tudi neodvisni poslanec Vili Rezman, zdaj župan Ruš.