Za začetek postopka za spremembo ustave so glasovali poslanci SMC-ja, SD-ja, DeSUS-a in Levice ter dve poslanki Stranke Alenke Bratušek. Foto: DZ/Barbara Žejavac
Za začetek postopka za spremembo ustave so glasovali poslanci SMC-ja, SD-ja, DeSUS-a in Levice ter dve poslanki Stranke Alenke Bratušek. Foto: DZ/Barbara Žejavac

Želimo le, da je ustava povsem jasna in nedvoumna, saj zdajšnja dikcija omogoča različne razlage.

Primož Hainz (DeSUS)

Odločba ustavnega sodišča, ki je določila 100-odstotno financiranje javno veljavnih programov v zasebnih osnovnih šolah, ostaja neuresničena že tri leta. Vi pa zdaj, namesto da bi jo izpolnili, spreminjate ustavo. Kadar vam je odločba ustavnega sodišča všeč, pravite, da jo je treba spoštovati, kadar vam ni všeč, spreminjate ustavo.

Ljudmila Novak (NSi)

V skladu z dopoldanskimi napovedmi so za začetek postopka za spremembo ustave glasovali poslanci SMC-ja, SD-ja, DeSUS-a in Levice ter dve poslanki Stranke Alenke Bratušek. Proti so bili poslanci SDS-a in NSi-ja, pri čemer so trije njihovi poslanci manjkali. Manjkal je tudi nepovezani poslanec Andrej Čuš. Poslanca poslanske skupine NP-ja Bojan Dobovšek in Franc Laj sta se glasovanja vzdržala, prav tako poslanca obeh manjšin.

Po poslovniku DZ-ja mora zdaj ustavna komisija DZ-ja pripraviti predlog ustavnega zakona, v katerega mora vključiti stališča, ki jih je danes potrdil DZ. Za predlog ustavnega zakona morata na ustavni komisiji glasovati dve tretjini vseh članov, za potrditev ustavnega zakona v DZ pa dve tretjini vseh poslancev.

Po osnutku ustavnega zakona bi DZ zdajšnji 57. člen ustave, ki med drugim govori, da je izobraževanje v Sloveniji svobodno, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev, spremenili tako, da bi tem določilom dodali še dikcijo, da se javne šole financirajo iz javnih sredstev, osnovnošolsko izobraževanje v zasebnih šolah pa da se lahko sofinancira iz javnih sredstev pod pogoji in na način, kot to določa zakon. To bi pomenilo, da višino sofinanciranja zasebnih osnovnih šol od države z zakonom posebej določi DZ.

"Glede na nezadovoljstvo med ravnatelji in direktorji pričakujemo, da nas boste sprejeli čim prej." Tako pismo predsedniku vlade Miru Cerarju, v katerem prosijo za sestanek, končujejo predstavniki ravnateljskih združenj - od vrtcev ter osnovnih, srednjih in glasbenih šol do dijaških domov. Vlado pozivajo k takojšnjemu sprejetju popravljene uredbe o plačah direktorjev, ki jo je z dnevnega reda umaknila prejšnji teden. V nasprotnem primeru bodo stopnjevali pritisk, je poročal Radio Slovenija.


Financiranje zasebnih šol bo določal zakon
Takšna dikcija se lahko pri pripravi predloga ustavnega zakona na ustavni komisiji DZ-ja sicer še spremeni, vendar ne bistveno, saj je komisija zavezana stališču, ki ga je potrdil DZ.

V njem piše, da naj se 57. člen ustave spremeni v smeri, da se financiranje javnih šol zagotavlja iz javnih sredstev in da se lahko pod pogoji in na način, kot to določa zakon, obvezno osnovnošolsko izobraževanje v zasebnih šolah sofinancira iz javnih sredstev. Torej gre za praktično isto dikcijo, kot jo že vključuje osnutek ustavnega zakona.

Sprejeto stališče tudi dodatno določa, naj se v izvedbeni del ustavnega zakona zapiše, da je treba zakone, ki urejajo področje financiranja vzgoje in izobraževanja, s spremenjenim členom ustave uskladiti v roku treh mesecev.

Odbor počakal na odločitev poslancev
Ustavno sodišče je pred tremi leti odločilo, da mora država financirati obvezen program v zasebni šoli z javno veljavnim programom v celoti, tako kot v javni šoli. Ta sprememba se še ni zgodila, saj so na odboru DZ-ja za izobraževanje konec oktobra prekinili obravnavo predloga novele in sklenili počakati na odločitev poslancev o spremembi ustave.

Želimo le, da je ustava povsem jasna in nedvoumna, saj zdajšnja dikcija omogoča različne razlage.

Primož Hainz (DeSUS)

Odločba ustavnega sodišča, ki je določila 100-odstotno financiranje javno veljavnih programov v zasebnih osnovnih šolah, ostaja neuresničena že tri leta. Vi pa zdaj, namesto da bi jo izpolnili, spreminjate ustavo. Kadar vam je odločba ustavnega sodišča všeč, pravite, da jo je treba spoštovati, kadar vam ni všeč, spreminjate ustavo.

Ljudmila Novak (NSi)
Spreminjanje ustave zaradi financiranja šol
Spremembe ustave zaradi financiranj šol
DZ o financiranju šolstva
Spreminjanje ustave zaradi financiranja šol
Spremembe ustave zaradi financiranj šol
DZ o financiranju šolstva