Oddaja Resnica o Patrii Magnusa Berglunda naj bi bila trdna do omembe osebe J, ki bi lahko, tako piše Dnevnik, označevala človeka iz druge Patrijine zadeve, ki naj bi se dogajala na Hrvaškem. Časnik zato ugotavlja, da kazenske ovadbe zoper Janeza Janše najverjetneje ne bo, ker neposrednih dokazov o njegovem posredovanju v korist Patrie ni.

Še vedno pa bodo najverjetneje vložene ovadbe proti drugim posameznikom, in sicer v Sloveniji, Avstriji in na Finskem, po neuradnih podatkih pa naj bi bila preiskava končana do junija.

Policija: Preiskava še traja, informacij ne dajejo
Policija teh informacije ni želela ne potrditi ne zanikati. Za MMC pa so dejali, da se kriminalistična preiskava v zadevi Patria nadaljuje, v njenem okviru pa "intenzivno in prednostno izvaja vse potrebne operativne aktivnosti, tudi v okviru mednarodnega policijskega sodelovanja s tujimi varnostnimi organi". O vsem obveščajo tožilstvo, na katerega se je obrnil tudi MMC. Odgovor še pričakujemo.

Kdaj bo konec zavlačevanja?
Uradnih odgovorov o tem, da ali bo preiskava torej končana do junija ali ne (kot je znano, so se vrstili očitki o zavlačevanju, saj je bilo napovedano, da bo končana že preteklega septembra) torej ni.

Je Berglund pomešal hrvaške in slovenske posle?
Da J morebiti ni Janša, naj bi po poročanju Dnevnika kazalo poročanje finske televizije YLE, kjer je bilo med drugim povedano, da naj bi J denar potreboval za upokojitev, kar je navedba, ki se po poročanju Dnevnika res pojavi v elektronskem poročilu Wolfganga Riedla Reiju Niitynemu iz Patrie. Sporočilo naj ne bi omenjalo Slovenije, pojavljala pa naj bi se kratica DDSV, ki jo Dnevnik interpretira kot hrvaško tovarno Đuro Đaković specialna vozila (DDSV), katere direktor je Bartol Jerković, ki pa naj bi bil pred odhodom v pokoj.

Ali je torej Berglund pomešal slovenske posle s Patrio s hrvaškimi? Na Dnevnikovo vprašanje je finski novinar dejal, da iz omenjenega sporočila "ni jasno, kdo je ta J", a da "povezava med J in Janšo v oddaji ni utemeljena na tem dokumentu".

Kriminalisti so v okviru preiskave med drugim zaslišali Toneta Krkoviča, Jureta Cekuto, Jožeta Zagožna in Janeza Janšo. Janšo so zaslišali lani jeseni, osumljen pa naj bi bil storitve kaznivega dejanja sprejemanja daril za nezakonito posredovanje v sostorilstvu. Pokazali so mu več kot 20 dokumentov, ki posredno govorijo o njem, do preverbe izpiskov telefonskih klicev med Janšo in nekdanjim generalnim direktorjem HSE-ja Jožetom Zagožnom v letu 2005 pa ni prišlo, saj se ti podatki po slovenski zakonodaji hranijo le dve leti.

Leta 2009 je bilo torej za to že prepozno, zato Dnevnik izpostavlja pomembnost depeše avstrijskega Interpola o sumljivih transakcijah med Riedlom in Wolfom glede posla v Sloveniji, ki jo je Slovenija prejela februarja 2007, potem pa 15 mesecev ni naredila ničesar.

Ovadbe kljub vsemu bodo?
Dokazov o vpletenosti drugih osumljencev naj bi bilo več, kar pomeni, da bodo zoper njih najverjetneje vložili kazenske ovadbe. Šlo naj bi za sum terjanja koristi, ni pa dokaza, da so korist ali darila dejansko tudi prejeli, še piše Dnevnik.