Na seji, ki se bo začela v ponedeljek ob 14. uri, bosta predsednik vlade Janez Janša in kmetijska ministrica Aleksandra Pivec imela vsak po pet minut časa za predstavitev svojih stališč in dodatne pol ure za razpravo, je še danes odločil kolegij predsednika DZ-ja.

Janša je sicer predlog za razrešitev Pivčeve v DZ posredoval v sredo. Kot je zapisal v dokumentu, predsednik vlade ministra za kmetijstvo v skladu s koalicijsko pogodbo predlaga na predlog stranke DeSUS. Iz te so ga obvestili, da na podlagi sklepa sveta stranke predlaga zamenjavo na ministrskem mestu. Ob tem je premier še navedel, da se Pivčevi zahvaljuje "za njeno delo v vladi v zelo zahtevnih razmerah in za uspešno vodenje resorja".

Predlogu za razrešitev so naklonjeni v štirih opozicijskih strankah, ki so vložile tudi interpelacijo ministrice. Vodja poslanske skupine LMŠ-ja Brane Golubović je v izjavi za medije v DZ-ju izrazil zadovoljstvo, da je interpelacija, v kateri Pivčevi očitajo kršenje pravnih in etičnih norm, "prisilila predsednika vlade, da je končal to sago in predlagal razrešitev". Napovedal je njihove glasove za razrešitev "ministrice, ki ne razume funkcije, ki ne razume politike". Na vprašanje, ali ga je njeno vztrajanje presenetilo, pa je odgovoril: "Pod to vlado nas nič ne sme presenetiti, nas pa mora biti strah."

Da ni gotovo, ali sploh bo razprava ali bo šlo le za še zadnji govor ministrice, pa je dejal vodja poslancev SD-ja Matjaž Han. Sicer pa smo po njegovih besedah "v smešni" oz. čudni situaciji. "Imamo ministra, ki bi rad odstopil, pa ne sme. Imamo ministrico, ki bi rada ostala, pa ne sme," je ponazoril. V poslanski skupini SD-ja so napovedali, da bodo podprli razrešitev Pivčeve.

Razrešitev Pivčeve bodo podprli tudi v Levici, je napovedal vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec. Njihovi poslanci so bili ves čas kritični do njenih početij in tudi sopodpisali interpelacijo, je spomnil. Nabralo se je dovolj stvari, da bi tudi sama lahko razmislila o odstopu in si tako prihranila "12- ali 13-urno mrcvarjenje v parlamentu". Ni pa Pivčeva po njegovih besedah edina, pač pa je "simptom te vlade". Če bo glasovanje izvedeno, bodo razrešitev podprli tudi v stranki SAB. Kot je dodala vodja poslanske skupine Maša Kociper, jo nekoliko preseneča, da to odhajanje oz. ta "saga" traja že toliko časa. "Jaz bi odšla drugače," je dodala.

Nasprotno pa bodo Pivčevo po besedah poslanca Janija Ivanuše podprli v SNS-u. "Če bi se držali pravil igre pri vseh, potem bi moralo biti pol parlamenta že razpuščenega," je pripomnil.

Pivčeva o "diskreditaciji in likvidaciji" z vseh funkcij

Pivčeva se je pod očitki javnosti zaradi prepletanja službenih in zasebnih obveznosti ob njenih obiskih na Krasu in v Izoli znašla sredi poletja. Očitke je zanikala, a v stranki izgubila podporo, zato je odstopila kot predsednica DeSUS-a. Še vedno pa je ostala podpredsednica vlade in kmetijska ministrica. Sama s te funkcije ni želela odstopiti, zato je svet stranke na pobudo predvsem poslancev DeSUS-a premierju Janši predlagal njeno razrešitev. Pivčeva je ob tem dejala, da gre za njeno "diskreditacijo in likvidacijo" z vseh funkcij mimo vseh političnih in demokratičnih standardov.

Namigi na vrnitev Karla Erjavca

Ob odhajanju Pivčeve pa se v zadnjih dneh znova obuja tudi možnost, da bi jo na čelu stranke nasledil njen predhodnik Karl Erjavec. Poslanec DeSUS-a Ivan Hršak je namreč v četrtek na Facebooku objavil fotografijo prejšnjega predsednika DeSUS-a izpred šestih let, zraven pa navedel več pohvalnih besedah na njegov račun in se vprašal, ali bo stari predsednik morda tudi novi predsednik stranke.

Poslanec DeSUS-a Branko Simonovič objave Hršaka v izjavi za medije danes ni želel posebej komentirati. Je pa dodal, da ima vsak član stranke pravico biti evidentiran in kandidirati za vse funkcije, ki so na voljo. O morebitni podpori Erjavcu se ni izrekal. Je pa poudaril, da je ključna ponovna konsolidacija stranke za izhod iz razdvojenosti.

Potrdili obravnavo petega protikoronskega svežnja

Kolegij predsednika DZ-ja je sicer danes potrdil tudi obravnavo petega protikoronskega zakonodajnega svežnja po nujnem postopku. Gre za sveženj ukrepov na področju zdravstva, dela, socialnega varstva, gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, izvajanja kazenskih sankcij in pravosodja, kmetijstva, gospodarstva in prehrane ter infrastrukture.

Po skrajšanem postopku pa bo DZ obravnaval tudi predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu. Predlagali so jo v SAB-u, predvideva pa brezplačni prevoz za upokojence na avtobusih mestnega prometa v občinah, kjer ta še ni brezplačen. Prav tako bo DZ po skrajšanem postopku obravnaval predlog novele zakona o pacientovih pravicah, ki so jo predlagali v DS-ju in ki naj bi olajšala delo družinskim zdravnikom.