Zagovornik načela enakosti v rednem letnem poročilu za leto 2024 ugotavlja, da so svetovali 550 ljudem in dali več kot 100 priporočil za odpravo ali preprečevanje diskriminacije.

"Naša naloga je preprosta, a hkrati izjemno zahtevna – graditi družbo, v kateri so vsi posamezniki, ne glede na osebne okoliščine, obravnavani z enakim spoštovanjem in dostojanstvom," je ob izdaji osmega letnega poročila poudaril zagovornik Miha Lobnik, ki samostojni državni organ za varstvo pred diskriminacijo vodi od ustanovitve leta 2016.

Zagovornik je lani opravil približno 2250 ur svetovanja, pri čemer je pomagal 550 ljudem v stiski zaradi občutka, da so bili diskriminirani. Zagovornik je lani zaključil šest ocen diskriminatornosti predpisov in 39 postopkov ugotavljanja diskriminacije, diskriminatorno obravnavo pa ugotovil v štirih zadevah. Pri letnem ocenjevanju dela so v javni zdravstveni ustanovi slabše obravnavali tri uslužbenke, ki so bile z dela odsotne zaradi nosečnosti ali zdravstvenega stanja.

Diskriminatorno so bili obravnavani uslužbenci javnega zavoda, ki so v primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni prejeli manj sredstev od skupne delovne uspešnosti organizacije. Zagovornik je ugotovil tudi diskriminacijo na podlagi jezika v zaposlitvenem postopku. Diskriminacije je bila deležna tudi državljanka Irana, ki ji je banka samo zaradi njenega državljanstva zavrnila odprtje transakcijskega računa.

Zagovornik zastopa kandidatko, ki so jo na razgovoru spraševali o načrtovanju družine

Tudi lani so največ prijav diskriminacije prejeli s področja zaposlovanja in dela ter področja ponujanja blaga in storitev. Lani je bila tretjina vseh zaključenih primerov povezana s službenimi zadevami, približno petina pa s tržnimi. "Ker gre za vprašanja, povezana tudi z eksistenco, se ljudje hitreje kot v drugih primerih odločijo za uporabo mehanizmov zaščite," je dejal Lobnik. Odločili so se tudi za pravno zastopanje kandidatke za službo v njeni tožbi proti delodajalcu, pri katerem so ji na razgovoru postavili tudi vprašanja o načrtovanju družine.

Zagovornik je lani za odpravo ali preprečevanje diskriminacije in spodbujanje enakega obravnavanja izdal 108 priporočil, upoštevana je bila le desetina priporočil. Skoraj 80 odstotkov se jih je nanašalo na predlagane in veljavne zakone. Več kot polovica vseh pa je bila povezana z zagotavljanjem enakih možnosti in enake obravnave ljudi z invalidnostmi. "Četrtina javnega prostora še ni dostopna ljudem z invalidnostmi, prav tako ostaja težava medkrajevni javni prevoz, iz katerega so ljudje z invalidnostjo še vedno prepogosto izključeni," je navedel Lobnik.

Zasnovali in izvedli pa so tudi številna usposabljanja o diskriminaciji za javne uslužbence. "Izobraževanje različnih ciljnih skupin ostaja eden ključnih izzivov na področju širšega varstva človekovih pravic," je dodal.

Sodišče dvakrat pritrdilo Zagovornikovim pomislekom

Strokovnost delovanja Zagovornika sta lani potrdili tudi dve sodni odločitvi ustavnih in vrhovnih sodnikov. Zagovornik je leta 2021 vložil zahtevo za presojo ustavnosti zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo zaradi diskriminatorne obravnave žensk na podlagi osebne okoliščine zakonskega stanu. Ustavno sodišče je oktobra 2024 pritrdilo Zagovornikovemu stališču.

Potrditev o pravilnem argumentiranju v primerih ugotovljene diskriminacije pri božičnicah pa je Zagovornik prejel prek sklepa vrhovnega sodišča. To je v individualnem sporu glede diskriminacije pri nagradi za poslovno uspešnost podjetja sklenilo, da je različno obravnavanje zaposlenih na podlagi njihove osebne okoliščine zdravstvenega stanja pri izplačilu te nagrade nedopustno.

Zagovornik je poudaril, da na odločitev upravnega sodišča še vedno čaka 15 zadev, v katerih je Zagovornik ugotovil diskriminacijo in s kršitelji sprožili upravni spor. Med temi so tudi zadeve iz leta 2019. "Nedopustno je, da ljudje na odločitev sodišča čakajo več kot pet let," je še opozoril zagovornik.

Naraslo je število prekrškov, povezanih z nestrpnostjo

V poročilu ugotavljajo še, da je lani v primerjavi s preteklim letom naraslo število prekrškov vzbujanja nestrpnosti. Leta 2023 so policisti zaradi nasilnega in drznega vedenja, ki je bilo povezano z osebnimi okoliščinami narodnosti, rase, spola, vere in spolne usmerjenosti, ukrepe izrekli v 62 primerih prekrškov, lani pa v 81 takih primerih.

V poročilu sta predstavljeni tudi novi evropski direktivi za organe za enakost, ki neposredno zadevata Zagovornika načela enakosti in ju mora Slovenija implementirati do junija 2026. Med drugim gre tudi za vprašanja zagotavljanja zadostnih sredstev za neodvisno opravljanje zakonskih nalog Zagovornika, jasnejša opredelitev zakona o varstvu pred diskriminacijo in bolj smiselna delitev pristojnosti med inšpektorati in Zagovornikom, je poudaril Lobnik.