"Za preprečevanje in odpravljanje diskriminacije niso dovolj le pravni in politični ukrepi, pač pa je treba dolgoročno in večplastno vplivati na spremembo zavesti ljudi in spremeniti družbene vzorce. Vse to pa je dolgotrajen proces," je v intervjuju za STA dejal zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc.

Mednarodno pravo v ta namen državam po njegovih besedah nalaga pravne obveznosti, da zagotovijo učinkovito pravno varstvo in spodbujajo odpravljanje diskriminacije.

"Veljavni sistem ne morem zadostiti zahtevam"
"Nujno je ustanoviti neodvisno telo, ki naj zagotovi učinkovito varstvo pred diskriminacijo in spremljanje stanja, hkrati pa naj vsem daje spodbude," opozarja Vernik Šetinc, ki svoje ugotovitve navaja tudi v letnem poročilu zagovornika za leto 2011.

Zavzema se za to, da bi bile odločitve takšnega organa pravno obvezne. Zoper takšne odločitve naj bo po njegovem predlogu mogoča sodna pot, tako kot to velja za postopke pred informacijskim pooblaščencem.

S pravnega vidika je odločitev za neodvisno varstveno telo po njegovih besedah nujna, saj Slovenija očitno krši prevzete mednarodne obveznosti, po katerih mora zagotoviti učinkovito neodvisno pomoč žrtvam diskriminacije. "Veljavni sistem varstva je pravzaprav le fasada in ne more zadostiti zahtevi po učinkovitem varstvu pravice do enakega obravnavanja," je kritičen.

"Država ne izpolnjuje zahteve po vladavini prava"
Države so dolžne sprejeti ukrepe, s katerim bodo v primeru kršitve prepovedi diskriminacije v svojem pravnem redu poleg odškodninske odgovornosti zagotovile še druge učinkovite, sorazmerne in odvračalne sankcije, pravi. "To je temeljna zahteva. Če ta ni izpolnjena, so vse preostale obveznosti in ukrepi skoraj brezpredmetni. So namreč neučinkoviti, ker država ne izpolnjuje temeljne zahteve po vladavini prava," je poudaril.

Napoveduje, da bo s svojo analizo in oceno stanja varstva pred diskriminacijo v Sloveniji ter ugotovitvami iz letnega poročila seznanil pristojne organe Združenih narodov in Sveta Evrope ter Evropsko komisijo.

"Vlada lahko institut zagovornika onemogoči"
Opozarja, da zagovornik v Sloveniji ni samostojen državni organ, pač pa en sam uslužbenec urada za enake možnosti, torej ene izmed strokovnih služb vlade. Vlada imenuje zagovornika, lahko pa ga tudi razreši, dodaja.

Po njegovem opozorilu lahko vlada z morebitnim neimenovanjem novega zagovornika institut dejansko odpravi oziroma onemogoči. Meni, da je pri svojem delu "očitno neučinkovit predvsem zaradi organizacijskih pogojev".

"Kriza je le izgovor, da ne pride do ustreznih rešitev," je dejal. Opozoril je, da je bilo v letu 2007, "v času debelih krav, prav tako rečeno, da ni denarja". Ob tem je dodal, da bi bili stroški v primerjavi s koristmi zanemarljivi.

V 23 prijavljenih primerih ugotovili diskriminacijo
Kot izhaja iz poročila zagovornika za leto 2010, je lani na podlagi zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja prejel 66 novih pobud, iz let 2008 in 2009 pa jih je do lani ostalo nerešenih še 30. Lani je bilo skupno rešenih 55 pobud, od tega jih je bilo 22 še iz let 2009 in 2008. Med rešenimi pobudami so v 23 primerih ugotovili, da je šlo za diskriminacijo.

"66 prejetih pobud je malo. Ljudje jih raje ne vlagajo, ker menijo, da bodo imeli potem še več težav. Kadar me prizadeti kličejo za posvet, jim odkrito pojasnim, kakšne so realne možnosti za uspeh, pa tudi za sankcije zoper odgovorne," pravi.

Dodaja, da jih vedno skuša prepričati, naj pobudo vložijo, saj sicer sodelujejo pri začaranem krogu. "Žal večina teh pobud ne vloži," pravi.

Najbolj problematično področje zaposlovanja
Med pobudami prevladujejo navedbe o domnevni diskriminaciji s področja delovnih razmerij. "Vsi se najbolj bojijo izgubiti službo, zato je področje zaposlovanja ključno," je pojasnil. Mladi se z domnevno diskriminacijo srečujejo tudi na tem področju, zlasti pa v šoli, pravi.

Zagovornik je v letu 2010 z namenom ozaveščanja izdelal spletno stran www.zagovornik.net, ki deluje v desetih jezikih. Na voljo so informativne zloženke, prijava domnevne diskriminacije pa je mogoča tudi prek portala e-uprava.

Žrtev diskriminacije je potencialno lahko skoraj vsakdo, opozarja zagovornik. Diskriminacija po njegovih besedah torej ni le težava družbenih manjšin, temveč predvsem "težava iracionalnega, neučinkovitega delovanja družbe, zato se tiče vsakogar".