Kolona traktorjev je krožila od DZ-ja do vlade in nato po Gregorčičevi in Prešernovi cesti nazaj do DZ-ja.

Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je na novinarski konferenci pred protestom naštel zahteve, ki jih bodo posredovali vladi, predsednici države in vsem pristojnim ministrom.

"Zahtevamo, da nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja. Zahtevamo revidiranje in ponovno preučitev ter zmanjšanje območij Nature 2000. Zahtevamo izvajanje podnebnih in okoljskih ukrepov, zapisanih v strateškem načrtu skupne kmetijske politike na način, da so dostopni kmetu. Zahtevamo jasne in enostavne pogoje izvajanja ter administrativno nezahtevne ukrepe. Zahtevamo, da prehranska varnost Slovenije kot prioriteta ne sme biti podrejena okoljevarstvenim avanturam. Stop novim davkom," je naštel Medved, ki pričakuje, da jih bodo pristojni sprejeli v desetih dneh. "Sicer bomo dejavnosti stopnjevali," je še napovedal.

Po shodu je Medved dejal, da je bilo po njihovi grobi oceni "vsaj 5000 kmetov po celotni Sloveniji udeleženih na protestih, ali s traktorji ali osebnimi avtomobili ali so nam sicer dali podporo". Meni, da so kmetje s tem izrazili svojo nejevoljo in dali politiki jasen signal, da je treba kmetom prisluhniti. Do zdaj nima podatkov o morebitnih težavah na terenu. "Kmetje smo pozivali k mirnim protestom, da pokažemo, da smo tisti, ki znamo potrpeti, a ne v večnost," je dejal Medved, ki je že pred protestom dopoldne pred parlamentom predstavil zahteve kmetov, na tamkajšnji novinarski konferenci pa so sodelovali tudi predstavniki drugih organizacij s področja kmetijstva.

Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, je pojasnil, da je položaj tako kritičen, da morajo protestirati. "Naše zahteve se tičejo nacionalnega interesa, interesa vseh Slovencev, slovenske države," je dejal.

Alenka Marjetič Žnider iz Zadružne zveze Slovenije je povedala, da zastopa tudi Kmetijsko zadrugo Ig in njenih 80 članov, ti so del barjanskih kmetov, ki bodo morali po njenih besedah zaradi obveznega režima, ta je del programa upravljanja območij Natura 2000, ustaviti svojo kmetijsko dejavnost na kar 200 hektarjih njiv in na najboljših travnikih.

"Skupaj govorimo o več kot 550 hektarjih, kmetijstva, tudi ekološkega, namreč ni mogoče prilagoditi tem zahtevam iz predlaganega obveznega režima. Trajnost vključuje tri stebre, okoljskega, ekonomskega in socialnega. Se je kdo od pripravljavcev vprašal, kako bo ta obvezni režim vplival na ekonomsko in socialno stanje teh kmečkih družin?" je poudarila.

Branko Tomažič, predsednik komisije za kmetijstvo v državnem svetu, je povedal, da je državni svet predlagal vpis prehranske varnosti in samooskrbe v ustavo.

"Ne nasedajte naravovarstvenim organizacijam, ki iščejo svoj interes, svoj denar, po drugi strani pa odpirajo vrata za tujo hrano iz drugih dežel, z drugih celin, ki je dvomljive kakovosti, ki ni pod našim nadzorom, kot ga ima Evropska unija. Globalisti so zelo močni in hočejo destabilizirati ne samo Evropo, tudi Slovenijo," je pojasnil Tomažič.

Na novinarski konferenci je bila prisotna ministrica za kmetijstvo Irena Šinko, ki je povedala, da so z vsemi nevladnimi organizacijami, pa tudi z drugimi, v stalnem stiku, "saj neposredno sodelujemo v pripravi strateškega načrta". "Kmetje vedo, da smo na njihovi strani in da vsekakor poznamo njihove zahteve, ampak vse zahteve pa niso rešljive čez noč," je dejala.

"Vsekakor predlagamo varstvo kmetijskih zemljišč, ostrejše varstvo kmetijskih zemljišč, in izvajanje odvzema divjih zveri. Lahko izboljšamo tudi okoljske ukrepe, ki jih je treba izboljšati," je še pojasnila ministrica.

Kmetje so se večinoma zbrali na številnih lokacijah po Sloveniji, kjer so tudi v lokalnih okoljih poudarili v prestolnici prebrane zahteve. V Ljubljani so se med drugim z lokacije kanala C0 na območju Kleč okoli 12.30 z več deset traktorji pripeljali v središče Ljubljane, nato pa so se po napovedih vrnili v Kleče.

V Novem mestu in Trebnjem so se kmetje zbrali na štirih lokacijah, udeležencev je bilo več kot sto, je za STA povedal strokovni tajnik sindikata Jernej Redek. "To kaže na to, da med kmeti vre, kar je že dolgo znano, kajti omejitve in pritiski z vseh področij so čedalje hujši. Dejansko kmetije ne morejo več niti normalno delati, kaj šele da bi se razvijale," je poudaril Redek.

Na vseh štirih lokacijah so po njegovih besedah prebrali zahteve, predstavljene že v Ljubljani. "Protest je potekal mirno, zbrali smo se, nato pa se po nekaj časa odpeljali vsak v svojo smer, kajti naš cilj ni ovirati državljanov pri vsakodnevnih opravilih, ampak pokazati nestrinjanje s trenutno slovensko in evropsko politiko," je še povedal Redek. Pričakuje, da se bo začela "normalna komunikacija" in da bodo tudi kmetje "imeli kakšno besedo in svoj prostor v državi".

V Lokarjah pri Šentjurju se je na protestnem shodu zbralo 80 kmetov s 60 traktorji. Z mirnim protestom so želeli opozoriti na nevzdržne razmere v kmetijstvu. Kot je za STA povedal koordinator shoda Primož Pevec, so se za protest odločili, ker želijo pokazati, da jim je dovolj kmetijske politike in vseh neizpolnjenih obljub, čeprav so si kmetje vedno prizadevali, da jih uresničijo.

Dejal je tudi, da so veliko časa porabili za usklajevanje glede priprave strateškega načrta skupne kmetijske politike, a na koncu je iz tega prišla "ena popolnoma drugačna zgodba s čisto drugačnimi predpisi, ki jih kmetje ne morejo in ne želijo izvajati". Dejal je, da so mnogo stoletij kmetje skrbeli za naravo, da bi jo ohranili, ter da se slovenski kmetje ne strinjajo s slovensko in bruseljsko kmetijsko politiko. Želijo si, da bi potrošnik prišel do kakovostne slovenske hrane po dostopnih cenah, je dejal Pevec.

V Pomurju se je protestnega shoda udeležilo 400 kmetov s traktorji, ki so se eno uro vozili po pokrajini, nekaj se jih je ustavilo tudi na avtocestnih nadvozih in od tam s transparenti opozarjalo na nevzdržne razmere v kmetijstvu.

Predsednik Slovenske zveze prašičerejcev Alojz Varga je poudaril zahteve po pravični ureditvi v verigi preskrbe s hrano s poštenimi cenami za kmete in ureditev masnih bilanc. "Zahtevamo izvajanje izbrane kakovosti tudi za prašičje meso in tekočo prodajo vseh tržnih viškov na kmetijah," je dodal. Prašičerejci si želijo tudi pošteno plačilo po borzi, ki velja za prašičje meso brez odbitkov. Pravilniki, uredbe in zakonodaja naj zadoščajo merilom Evropske unije, je še poudaril Varga, saj slovenska zakonodaja "predstavlja nadstandard, ki ga kmetom v drugih evropskih državah ni treba izpolnjevati, čeprav v primerjavi s slovenskimi veliko bolj obremenjujejo okolje".

NSi zahteva sklic nujne seje odbora DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor

NSi zaradi okoljskih omejitev pri kmetovanju in posledično pri zagotavljanju prehranske samooskrbe zahteva sklic nujne seje odbora DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor. Med razlogi za sklic je poslanka NSi-ja Iva Dimic danes navedla po njenem pavšalno določena območja ukrepov, povezanih z okoljsko občutljivim trajnim travinjem in mokrišči.

Kmetje ne protestirajo brez razlogov, kmetje so ogorčeni, jezni in tudi razočarani, je Dimic dejala v izjavi za javnost. Po njenih besedah se srečujejo z draginjo, višjimi cenami semen in gnojil, na drugi strani pa se "pod vedno večjo pretvezo ekologije" omejujeta njihovo delo in posledično samooskrba.

Ocenila je, da je slovenski kmet najbolj reguliran kmet v Evropi, poleg birokracije pa se že skoraj desetletje bori s povečanim staležem divjadi in zveri, kar "praktično onemogoča normalno kmetovanje in živinorejo". Letos pa je kmete in kmetijsko službo ter Kmetijsko-gospodarsko zbornico Slovenije dodatno negativno presenetila še novica, da sta ministrstvo za naravne vire in kmetijsko ministrstvo predstavila novo karto okoljsko občutljivega trajnega travinja za Slovenijo.

Omejitve, ki iz tega izhajajo, bodo po njenih besedah najbolj občutili kmetje na Primorskem v Vipavski dolini, slovenski Istri, območju Pivke, Postojne in Ilirske Bistrice ter na Notranjskem na območju Cerknice in Blok.

"Skrbi nas, ker na več 1000 dodatnih hektarjih ne bosta več mogoča normalna kmetovanje in pridelava hrane. Obseg teh zemljišč se povečuje z 19.000 hektarjev na 27.000 hektarjev, zato NSi sklicuje nujno sejo odbora za infrastrukturo, okolje in prostor," je dejala poslanka, ki opozarja, da bomo "z birokratskimi omejitvami pokopali slovensko kmetijstvo".

Po njenih besedah se izkazuje, da so območja, kjer je uveden ta obvezni ukrep, zarisana pavšalno, brez upoštevanja dejanskega stanja na terenu. Zato jih v NSi-ju zanima, kdo je pripravil strokovne podlage, katera merila in koliko stari podatki so se upoštevali ter ali so bile v zadnjih petih letih opravljene analize stanja na terenu. V NSi-ju zahtevajo revizijo vrisanih območij in uskladitev z dejanskim stanjem mokrišč.

"Kmetje se ne strinjajo s tem, da ne morejo prosto kmetovati na svojih površinah, da ne smejo preoravati svojih zemljišč, na njih kolobariti in pridelovati poljščin, ki so v tem času nujne v smislu lokalne pridelave in prehranske varnosti," je poudarila poslanka.

Dejstvo po njenem mnenju je, da so tako okoljsko občutljivo trajno travinje kot mokrišča ekološko zelo pomembni ekosistemi, ki jih je treba varovati. "Če želimo dobre okoljevarstvene učinke, pa je nujno, da so območja, na katerih postavljamo restriktivne pogoje kmetovanja, čim natančneje določena, saj sicer po nepotrebnem omejujemo že tako omejeno in opešano kmetijstvo na teh območjih," je navedla Dimic.