Zahteve po ustavitvi vračanja prosilcev za azil na Hrvaško

Od leve proti desni: protestnica, prosilec, ki mu grozi deportacija, in poslanka Levice Nataša Sukič. Foto: BoBo

Ministrstvo za notranje zadeve je za danes napovedalo deportacijo dveh prosilcev za azil na Hrvaško. Pred azilnim domom na Viču v Ljubljani je zato ob 7. uri zjutraj potekal shod v podporo prosilcema, ki ga je organizirala iniciativa prosilcev za azil skupaj s podpornimi organizacijami. Prosilca za azil za zdaj ostajata v Sloveniji in sta v azilnem domu še vedno evidentirana.

Deportacije prosilcev za azil na Hrvaško so po mnenju dolgoletnega aktivista za pravice prebežnikov Mihe Blažiča zelo sporne. "Vemo, da prosilci za azil na Hrvaškem ne bodo deležni obravnave. Gre namreč za ljudi, ki so iz Hrvaške pribežali v Slovenijo ravno zato, ker so bili tam priča izredno slabemu ravnanju in trpinčenju."

"Podali smo več pozivov na vlado in na ministrstvo za notranje zadeve in prejeli nekatera zagotovila, da se v vladi z deportacijami ne strinjajo in bi morali prosilcem zagotoviti obravnavo, nato pa nas je presenetilo sporočilo o deportacijah. Ves teden smo poskušali položaj razrešiti, a se na notranjem ministrstvu niso zganili. Zato smo bili danes prisiljeni, da se pojavimo pred azilnim domom in zagotovimo varnost prosilcema, da ne bosta deportirana," je za MMC dodal Blažič.

Ministrstvo za notranje zadeve naj bi sicer za prihodnje dni napovedalo več deportacij. Slovenija prosilce za azil namreč vrača v državo, v kateri so bili že evidentirani. "Po naših informacijah naj bi bilo še okoli 40 primerov."

Eden izmed prosilcev za azil, za katerega je bila danes predvidena deportacija, je v Burundiju deloval kot aktivist in humanitarni delavec Rdečega križa. "Govorimo o ljudeh, ki so v Sloveniji že pol leta in so se v družbo že vključili." Kot dodaja Blažič, je v državi, ki veliko govori o integraciji in nujnosti uvažanja delovne sile, zaznati precej hipokrizije. "Potrebujemo veliko tuje delovne sile, ljudje, ki so že tu, ki že delajo, se že učijo slovenščine, pa te možnosti nimajo."

Obenem gre pri prosilcih za azil, ki jim grozi deportacija, pogosto za družine, ki so nastanjene v azilnem domu v Logatcu. "Imamo tudi primer nosečnice in drugih ranljivih skupin. Danes se je bilo treba postaviti proti temu, sicer to čaka tudi druge."

Domače in tuje organizacije, med njimi tudi Amnesty International, že več let opozarjajo, da se na Hrvaškem dogaja nasilno in protipravno vračanje prebežnikov v Srbijo in Bosno in Hercegovino. "Poročila o zlorabah, zapiranju, ustrahovanju, odrekanju hrane, vode in nujne medicinske pomoči bi morala biti več kot zadosten alarm, da slovenska vlada preneha vračati in položaj vsaj resno preuči," so zapisali v sporočilu za javnost.

Shod proti deportacijam prosilcev za azil

Notranje ministrstvo: Vse prošnje obravnavamo individualno

Na notranjem ministrstvu so za STA zavrnili navedbe, da prošenj za mednarodno zaščito ne obravnavajo vsebinsko. Vsak primer obravnavajo individualno in v skladu z veljavno zakonodajo, na Hrvaško vračajo le tujce, ki so v državo prišli nezakonito in niso izrazili namena podati prošnje za azil, so zagotovili ob očitku nevladnih organizacij.

Na ministrstvu so poudarili, da pred napovedjo predaje prosilca drugi državi članici EU-ja počakajo na odločitev prvostopenjskega sodišča, čeprav jim tega v skladu z zakonodajo ni treba, saj pritožba zoper sklep o zavrženju prošnje za mednarodno zaščito ne zadrži izvršitve. "Šele če upravno sodišče tožbo zavrne, hkrati pa tudi zavrne zahtevo za izdajo začasne odredbe, ministrstvo za notranje zadeve začne postopek vračanja še pred pravnomočnostjo odločitve," so zapisali.

Ob tem so ponovili, da prošnjo za mednarodno zaščito obravnava tista država, ki je skladno z Dublinsko uredbo za to pristojna. Ko na podlagi meril te uredbe ministrstvo ugotovi, da je za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito pristojna druga država članica, izda odločitev o predaji.

SDS zmotilo ravnanje podpredsednice DZ-ja Nataše Sukič

V SDS-u so na predsednico DZ-ja Urško Klakočar Zupančič naslovili odprto pismo, v katerem problematizirajo današnje dejanje podpredsednice DZ-ja Nataše Sukič, ki se je na solidarnostnem shodu v podporo prosilcema za azil, ki jih čaka deportacija, nanje priklenila. Sukičevi ob tem očitajo sum kaznivega dejanja preprečitev uradnega dejanja uradni osebi.

V pismu, ki ga je v imenu stranke predsednici DZ-ja poslala vodja poslanske skupine Jelka Godec, Sukič očitajo tudi sum zlorabe uradnega položaja. Njeno ravnanje je po mnenju SDS-a v nasprotju z zavezo v koalicijski pogodbi o spoštovanju vladavine prava, zagotavljanja neodvisnosti in strokovnosti delovanja institucij ter upoštevanja načela delitve oblasti.

Preprečitev uradnega dejanja uradni osebi pa predstavlja nedopusten poseg v opravljanje uradnih nalog skladno z veljavno zakonodajo, so zapisali v odprtem pismu.

Glede predaje prosilcev za mednarodno zaščito Hrvaški pa so ponovili, da v postopku odločanja o pristojnosti za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito preverjajo obstoj sistemskih pomanjkljivosti v obravnavani državi članici. Hrvaška je ena izmed držav članic, ki so zavezane k spoštovanju temeljnih pravic prosilcev za mednarodno zaščito in zanjo "ni mogoče trditi, da je tem osebam na Hrvaškem sistemsko onemogočen dostop do mednarodne zaščite", so zapisali v popoldanskem sporočilu za javnost.

Takega primera ne omenjajo nobene razpoložljive informacije, ne omenja pa ga niti sodna praksa drugih držav članic. Glede na uradno objavljene podatke iz poročila Podatkovne zbirke o azilu, ki jo upravlja Evropski svet za begunce in izgnanstvo (ECRE) in zadnjega letnega poročila Agencije Evropske unije za azil "izhaja, da je osebam, predanim Hrvaški v dublinskem postopku, dostop do azilnega postopka omogočen in niso v ničemer ovirani pri dostopu do postopka mednarodne zaščite", še navaja ministrstvo.

Na ministrstvu so še navedli, da so v prvem četrtletju letos prejeli 1917 prošenj za mednarodno zaščito, priznali pa 31 statusov. Dodali so, da se tudi letos nadaljuje trend samovoljnega odhajanja prosilcev za mednarodno zaščito iz Slovenije, državo jih zapusti kar 89 odstotkov, v povprečju pa tukaj ostanejo od 15 do 16 dni.

Ob tem so navedli, da so leta 2021 izvedli pet predaj v Nemčijo, po eno pa v Italijo in na Nizozemsko. Lani so osem prebežnikov predali na Hrvaško, v Italijo pet, po dva v Nemčijo in na Dansko, po enega pa v Avstrijo, Estonijo in Francijo. Letos so na Hrvaško predali tri, enega pa v Nemčijo.

Kaj sledi deportaciji?

Kadar do deportacije pride, Slovenija prosilce za azil izroči hrvaškim policistom. A kot poročajo hrvaške nevladne organizacije in nekateri deportiranci, s katerimi slovenske organizacije ostajajo v stiku, prebežniki nove prošnje za azil na Hrvaškem pogosto niti ne vložijo. "Nekateri so bili po vrnitvi na Hrvaško neposredno vrnjeni v Bosno in Hercegovino. Nekaterim pa rečejo, da do azilne obravnave niso upravičeni, ker so že drugič na Hrvaškem in prosijo za azil, a nimajo novih dokazov. Nato so po hitrem postopku izgnani." Če Slovenija prosilce za azil deportira nazaj na Hrvaško, je to tako rekoč konec njihove možnosti za pridobitev statusa, pojasnjuje Blažič. "Ostati v Sloveniji in doseči postopek obravnave je zanje edina možnost. Pri čemer govorimo samo o možnosti obravnave, ne o tem, da bodo tu ostali."

Iniciativa zato želi doseči zavezo, da se deportacije na Hrvaško ustavijo in da se ljudje, ki so tukaj, vključijo v postopke obravnave prosilcev za azil. "Verjamemo, da želja, da se to razreši, obstaja tudi v vladi, da se prekinejo prakse, ki mečejo senco na slovensko azilno politiko že zelo dolgo," je za MMC še povedal Blažič.

Člani iniciative prosilcev za azil in podpornih organizacij so na ministrstvo za notranje zadeve, vlado in premirja Roberta Goloba naslovili zahtevo, da se vprašanje z vračanjem prosilcev za azil na Hrvaško reši še danes. Okoli 10. ure jih je sprejela tudi predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič, ki jim je izrazila sočutje, a ni podala konkretnih obljub glede tega, da bi bila lahko njihova situacija razrešena še danes, so pojasnili organizatorji shoda.