Bruto domači proizvod (BDP) se je v Sloveniji v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim četrtletjem lani realno zmanjšal za 3,2 odstotka. S tem v povezavi so v SDS-u izrazili upanje, da bodo najnovejše podatke o padcu razumeli predvsem v uradu predsednika republike in opoziciji, ki se "obnašata, kot da bi Slovenija imela alternativo pri sprejemanju protikriznih ukrepov". "Alternative ni, pred nami je zadnja priložnost, da reforme zapišemo sami," navajajo v stranki.

SDS za ukrepe za dolgoročno rast BDP-ja
Ob tem bo največja koalicijska stranka tudi odločno podprla vlado, ki želi uresničiti spoštovanje zavez pri konsolidaciji javnih financ, ki smo jih dali EU-ju in jih je DZ soglasno sprejel z ratifikacijo pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji. SDS bo tako podprl sprejetje kriznega proračuna za obdobje 2013-2014, zakona o stabilnosti bančnega sistema, zakona o državnem premoženjskem holdingu in pokojninske reforme ter reforme trga dela. Kot pravijo v stranki, so namreč to ukrepi, ki pomenijo dolgoročno rast BDP-ja.

Bratuškove padec BDP-ja ni presenetil
Poslanka Pozitivne Slovenije Alenka Bratušek je poudarila, da so na vse, kar se je zgodilo, opozarjali že ob sprejemanju zakona za uravnoteženje javnih financ. Osebno je padec BDP-ja ni presenetil, saj "glede na ukrepe, ki jih vlada sprejema, ne more biti drugače". "Ne vem, kje bi naj politiko to poenotilo, če nas že do zdaj ni," je še dejala.

SLS: Ne gre za vaše in naše
Kot je dejal poslanec SLS-a Roman Žveglič, se zavedajo, da so v ključnih trenutkih in bodo razmere vedno težje, in sicer ne glede na to, kdo bo vodil državo. Zato si v stranki želijo manj političnih in več državniških nastopov slovenskih politikov, več konstruktivnega obnašanja pa pričakujejo "vsaj pri temeljnih vprašanjih". Zdaj namreč ne gre več za "naše in vaše", poudarja Žveglič, ampak za prihodnost države.

Kot je poudaril, je ključno še to, da jim bo v najkrajšem mogočem času, "mesecu ali največ dveh", s socialnimi partnerji in tudi z opozicijo uspelo najti skupne rešitve, ki bodo "dejansko pomenile določen premik naprej in ne le kozmetičnih popravkov".

DL: Rebalans ne bo potreben
"Stališče ministra in ministrstva za finance je tudi naše stališče," pa so sporočili iz Državljanske liste. Na finančnem ministrstvu so sicer nad podatki o padcu BDP-ja zaskrbljeni, vendar pa zagotavljajo, da rebalans proračuna ne bo potreben.

NSi: Kriva je Pahorjeva vlada
Po mnenju NSi-ja je padec gospodarske rasti predvsem posledica prepoznih in nedoslednih ukrepov vlade Boruta Pahorja ter "političnih blokad, danes in v preteklosti". Kot so dejali, odločno podpirajo pokojninsko reformo in reformo trga dela, ki sta nujni, da se gibanje obrne.

Ob tem v NSi-ju pozivajo vse stranke, da morajo "strniti vrste", če želijo uspešno prebroditi krizo. NSi je že dalj časa opozarjal na slab finančni položaj Slovenije, poudarjajo in dodajajo, da se zavedajo težav, a dvomijo, da se jih zaveda opozicija, ki z zavračanjem reform ne ravna odgovorno. "Poenotenje je nujno," so še izpostavili.

SD: Janševa vlada že zdaj "prigarala" 3-odstotni upad
Igor Lukšič, predsednik SD-ja, pa meni, da je za padec kriva zdajšnja, Janševa vlada. Dejal je, da "morajo ljudje vedeti", da je Slovenija lani po revidiranih podatkih imela 0,6-odstotno rast, zdajšnja vlada pa je "že zdaj prigarala triodstotni upad".

"Vlada straši ljudi, ti so zaradi tega zmanjšali svoje nakupe," je prepričan Lukšič ter dodal, da manjša poraba ogroža trgovanje in prihodke, zato se manj steka tudi v proračun. Ukrepi vlade so bili očitno slabi in niso šli v pravo smer, je dejal.

V DeSUS-u padca BDP-ja za zdaj še niso komentirali.

S. B. L. , A. K. K.