Posel, za katerega je posredoval minister Zdravko Počivalšek, je bil favoriziran in tvegan za državo, a kljub temu izpeljan, ugotavlja oddaja Tarča. Novinarka Nataša Markovič je v prispevku nanizala več dokazov:

Dokaz št. 1: Prvi dokaz je e-sporočilo, naslovljeno na poslanko Jelko Godec (SDS), državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo Aleša Cantaruttija, desno roko gospodarskega ministra Andrejo Potočnik in ministra Zdravka Počivalška. Poslano je bilo 17. marca, v njem pa je jasno zapisano, da je bil celoten vrh ministrstva seznanjen z mnenjem zdravnikov, da je medicinski ventilator, ki ga ponuja podjetje Geneplanet, neprimeren. "Ventilator je manj primeren in pride v poštev le kot zadnja izbira," je zapisala strokovna zdravniška komisija. Kljub temu negativnemu mnenju so na ministrstvu za gospodarstvo z Geneplanetom mimo mnenja stroke že naslednji dan, 18. marca, sklenili pogodbo.

Dokaz št. 2: Minister Počivalšek je za Geneplanet posredoval za 100-odstotno predplačilo, še preden je bila izdana bančna garancija, česar za druga podjetja ni storil.

Dokaz št. 3: Geneplanet je bil, kot je razvidno iz ponudbe, edini, ki je imel za osem milijonov predplačila le 50-odstotno bančno garancijo. Drugi dve podjetji RAM2 in Gorenje sta imeli bančno garancijo v 100-odstotnem znesku avansa. Četrto podjetje Interpart pa avansa sploh ni prejelo.

Dokaz št. 4: Ponudba Geneplaneta je bila najdražja od vseh. Poleg tega niso dostavili medicinskih ventilatorjev do predvidenega roka, 15. aprila, zato je bila pogodba podaljšana do 15. maja.

Naročenih 220 neprimernih respiratorjev

Pri podjetju Geneplanet je bilo naročenih 220 respiratorjev za predihavanje bolnikov. V mnenju, ki ga je o medicinskem ventilatorju Siriusmed R30 podal doktor Rihard Knafelj, je med drugim zapisano, da je medicinski ventilator ocenjen kot neprimeren za predihavanje bolnikov, ki potrebujejo nadzorovano predihavanje zaradi okužbe z novim koronavirusom, je za TV Slovenija poročal Rok Šuligoj. Knafelj, ob njem sta bila v strokovni skupini še zdravnika Marko Noč in Primož Gradišek, pravi, da je bil presenečen, da so te medicinske ventilatorje naročili, saj je njihova skupina od 90 medicinskih ventilatorjev kar 13 drugih ocenila za zelo primerne.

Marko Bitenc, direktor Geneplaneta, vztraja, da so njihovi medicinski ventilatorji ustrezni, kar potrjujejo številna naročila iz drugih držav. V podjetju povezave s politiko zavračajo in trdijo, da so zaradi medijskega pojavljanja utrpeli gospodarsko škodo.

Počivalšek: Pogodbo je podpisal zavod

Počivalšek je glede pogodbe za medicinske ventilatorje Geneplaneta dejal: "To pogodbo je podpisal Zavod RS za blagovne rezerve, jaz nisem ničesar podpisal. Kot minister nisem dobil nobenega sporočila, v katerem bi pisalo, da ventilator ni primeren." Le štiri podjetja so bila v stanju pripeljati respiratorje, ne 13, pravi minister, ki je zdravniku Knaflju očital, da je svetovalec stranke LMŠ.

Na očitke ministra Počivalška, da je bil kandidat za zdravstvenega ministra, je Knafelj odgovoril: "Verjetno ciljajo na pogovor s prejšnjim premierjem. Pred volitvami sem bil povabljen k Marjanu Šarcu, ki sem se ga udeležil v Kamniku. Pogovor je tekel na temo, kaj se da izboljšati v zdravstvu. Ker so bila najina mnenja različna, sva se razšla," je povedal Knafelj.

UKC Ljubljana je med oddajo zanikal Počivalškove navedbe, da bi tako oni kot SB Celje najprej kupili omenjene sporne medicinske ventilatorje. "Imamo soglasje dr. Podbregarja za te ventilatorje," je dejal Počivalšek. "Jaz o tem nisem odločal, to je odločila stroka. Niti ene pogodbe nismo podpisali mi," je ponovil in znova pokazal na Galeta.

Gale je na Počivalškove očitke, da je on podpisoval pogodbe o zaščitni opremi, odvrnil, da pogodb ni podpisoval, temveč jih je podpisoval nekdanji direktor blagovnih rezerv Anton Zakrajšek. "Je pa bilo k vsaki pogodbi dano soglasje ministrstva. Čeprav ste lagali, da soglasij ni, soglasja so bila vsa pridobljena. Mi je pa bilo zanimivo na enem od koordinacijskih sestankov, ko sem rekel, da bi rad videl vsaj en vaš podpis na soglasju, ker ste pooblastili vodjo službe, ki pokriva blagovne rezerve, in je to nalogo prevzel šele na začetku tega leta, ste se na urgenco državnega sekretarja Simona Zajca povlekli nazaj, gospa Potočnikova pa se je drla: 'Ne hecajmo se, jutri nihče ne bo več minister in državni sekretar.'"

Dirigiran nakup s samega državnega vrha?

Po vseh teh dejstvih se lahko vprašamo, ali je šlo za posel, ki so ga delegirali z vrha, kot je dejal žvižgač Ivan Gale. "Mislim, da je bil ponudnik Geneplanet preferiran, ne vem iz kakšnih razlogov, a mislim, da to ni bilo kar iz zraka," je v oddaji dejal Gale.

Na vprašanje, zakaj se ni najprej obrnil na policijo, temveč na medije, je Gale odgovoril, da se mu je zdelo, da je to najustreznejši kanal za to, da informacija pride v javnost. "Moj cilj ni bil, da se vse 'pozapre', ampak, da se ukine politika, taka kot je bila. Dobil sem tudi podporo iz zdravniških vrst. Me je bilo pa tudi malce strah, glede na to, da za neki konkretni primer kliče nekega uradnika na nekem zavodu neposredno v. d. generalnega direktorja policije."

Anton Travner, v. d. generalnega direktorja policije: "Tistega dne, ko sem dobil obvestilo, da se dogaja nekaj, kar bi lahko povzročilo nepopravljivo škodo za Slovenijo, sem takoj preveril, ali se to res dogaja. Imel sem zelo kratek pogovor z uslužbenci Zavoda RS za blagovne rezerve. Ugotovil sem, da so dejstva popolnoma drugačna od informacij, ki sem jih imel jaz. Gospod Gale mi je potem poslal elektronska sporočila, ki sem jih predal kriminalistični policiji. Nobenih navodil od politike nisem dobil."

O navodilih z vrha priča e-pošta

Da so navodila na blagovne rezerve prihajala z državnega vrha, kažejo številna e-sporočila. Počivalšek piše: "Nujen pregled, navodilo KPV (kabineta predsednika vlade, op. a.) in Jelke Godec!" Poslanka in pozneje državna sekretarka, podpredsednica SDS-a, Jelka Godec, je zapisala: "Prosim NUJNO!! Se dogovorite z njimi!!"

Napadi na Ivana Galeta

Namesto da bi pristojni na najodgovornejših položajih v državi dejali, da bodo zadevo raziskali, je politika proti žvižgaču Ivanu Galetu sprožila plaz napadov. Tudi uradni vladni govorec Jelko Kacin je dejal, da Gale ni žvižgač in da je še kako vpleten. Gale ga je v pismu pozval, naj gre skupaj z njim na poligrafsko testiranje in odgovori na naslednja vprašanja, in sicer ali je kar koli vedel o nezakonitih poslih z zaščitno opremo in ali je imel sam kaj pri tem. Gale je ob tem Kacina spomnil na leto 2015, na čas migrantske krize in posel s podjetjem Remont, za katerega je po Galetovih besedah minister Počivalšek dejal: "To je nekaj od Kacina, bomo dali nekaj njim." V telefonskem pogovoru je Jelko Kacin Tarči pojasnil, da ni za podjetje Remont še nikoli slišal.

Jelka Godec, ki se pojavlja v korespondencah, je na Twitter zapisala, da mirno spi, da pa ne morejo spati tisti, ki dostavljajo elektronska sporočila, ki ničesar ne dokazujejo in so iztrgana iz konteksta. Gale ji je odpisal, da sta se s Potočnikovo kot "jastreba pojavili na zavodu, da uredita ventilatorsko zgodbo". Gale je zapisal tudi: "Na velikonočni četrtek mi je Počivalšek na osebnem sestanku pri njem v pisarni povedal, da je Geneplanet itak zgodba od SDS-a."

Jelka Godec je v oddaji dejala: "Od 15. do 17. marca so deževale takšne in drugačne ponudbe, tudi s kitajskimi specifikacijami, ki smo jih zavračali. Vse se je dogajalo tako hitro, da ko smo dobili medicinski ventilator v oceno, je lahko dobavitelj v naslednjem trenutku rekel, da jih ni več. Spreminjalo se je iz minute v minuto. Bili smo na ničli, nič ventilatorjev nismo imeli. Treba jih je bilo nabaviti čim prej. Minister za zdravje me je prosil za pomoč kot bodočo državno sekretarko. Gospod Gale, vaša elektronska sporočila žalijo mene in vse tiste, ki smo delali po 18 ur na dan. In smo se trudili za maske."

Marjan Podobnik posredoval za Dobnik Trade

Marjan Podobnik, predsednik SLS-a, je glede svojega posredovanja na Zavodu RS za blagovne rezerve pred dnevi pojasnil, da je poklical, ker ga je za to prosil župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar. "V Slovenski Bistrici je podjetje, ki se ukvarja z zaščitno opremo že 20 let. Obrnili so se na mene, da lahko pripeljejo določeno količino zaščitnih mask v Slovenijo, in da potrebujejo pomoč, da bi se postopki pospešili, pomislil sem na gospoda Podobnika in ga poklical, tukaj pa so se moje aktivnosti zaključile," je za Tarčo povedal Žagar. Koga vse od vplivnih osebnosti je Podobnik klical, ne vemo, je pa Gale povedal, da je poklical na blagovne rezerve, povzdigoval glas in grozil direktorju Antonu Zakrajšku z "J. J." in "Z. P.". Podobnik je bil povabljen k pojasnilu svoje plati zgodbe, a je Tarčo zavrnil, saj je vztrajal z nastopom v oddaji. Podobnik je sicer ves teden žalil RTV Slovenija po družbenih omrežjih.

"Posredoval sem in ponosen sem, da sem pomagal Sloveniji pridobiti milijon mask ustrezne kakovosti po zelo ugodni ceni. Res je, da sem na pobudo župana Slovenske Bistrice, dr. Ivana Žagarja, ki je iskal možnosti za čimprejšnjo preskrbo občine in drugih z zaščitnim materialom, posredoval za angažiranje podjetja Dobnik Trade, d. o. o., iz Slovenske Bistrice," je v pojasnilu, naslovljenem na medije, pred dnevi zapisal Marjan Podobnik.

Pečečnikove maske

Veliki posli s poslovnežem Jocem Pečečnikom nikakor ne potekajo po idealnem scenariju, je v prispevku Tarče povzel Žan Dolajš. Začelo se je s korespondenco med pobudnikom, obrambnim ministrom Matejem Toninom, Zdravkom Počivalškom in Janezom Janšo. Pečečnik je predstavnike države prosil, da njegovega poslovnega partnerja, kitajskega milijarderja, predlagajo za državno odlikovanje. Poleg napačnih mask, ki so bile dostavljene, je pozneje odmevala tudi cena za transport, in sicer v znesku 5,5 milijona evrov po prvi pogodbi. Ta je bila stornirana, v novi pogodbi pa je bil prevoz še dražji, in sicer 5,55 milijona evrov.

Citiramo zapis Ivana Galeta: "Ko je prva pogodba prenehala veljati, smo jim dali v sklenitev novo z enakimi cenami, tudi prevoza. Potem nam oni vrnejo nazaj podpisano pogodbo brez vsakega komentarja. Zraven pa dodajo molče še dodatnih 50.000 evrov prevoza. Očitno je to njihova dnevna tarifa za administrativne stroške. Groza v glavnem. Pa ko bi vsaj eno uporabno masko pripeljali včeraj."

Če bo na koncu strošek transporta manjši, pravi Pečečnik, bo državi razliko vrnil. V blagovnih rezervah pa so o Pečečnikovem poslu, v okviru katerega so prišle tudi napačne maske, takole kritično razmišljali. "Če mene kdo vpraša, zadaj niso človekoljubni nameni, ampak skupina okrog kitajskega milijarderja, katere del je tudi Joc, ki dela mastne profite z zaščitno opremo," so povzeli v Tarči.

Pečečnik: Zaslužili ne bomo niti centa

"Naše podjetje od tega posla ne bo zaslužilo niti pri transportu, niti pri robi, nobenega zaslužka, niti centa. To smo naredili, ker so nas najvišji državni predstavniki prosili, če pomagamo," je v oddaji Tarča pojasnil Pečečnik.

Zakaj so predstavniki države javnosti o dostavi napačnih mask po slavnostnem prevzemu molčali ves teden? Ivan Gale je na to temo sodelavcem pri blagovnih rezervah zapisal takole: "Menda so šle te Jocove maske naprej že nekatere kot FFP2. Upam, da v bolnicah preverjajo še enkrat, kaj prejmejo, da ne bo potem prišlo do množičnih okužb zaradi neustrezne zaščite."

Pečečnik je nato napačne maske državi prodal po nizki ustrezni ceni. Računsko sodišče pa sam pozval, naj ves posel preverijo.

Nenavaden letalski prevoz iz Kitajske

V Tarči so pod drobnogled vzeli še en letalski prevoz zaščitne opreme iz Kitajske. Tudi ta je potekal prek Zavoda RS za blagovne rezerve. Pogodbo so podpisali s hrvaškim letalskim prevoznikom Trade Air, pri dogovorih pa sta sodelovala Rok Marolt, direktor agencije za civilno letalstvo, in Brane Lučovnik, letalski strokovnjak, ki je bil član Počivalškove skupine za nabavo opreme. Ivana Galeta naj bi opozoril, da se je cena spremenila. "Dr. Lučovnik je bil začuden nad ceno 179.000, saj mu je direktor Trade Aira rekel, da bo 160.000, potem pa je bilo 179.000."

Tarča je poklicala tako Lučovnika kot Marolta in nobeden od njiju se ne spomni, da bi se najprej omenjala cena 160.000 evrov. Obenem se jima zdi, da je 179.000 evrov v teh kriznih časih primeren strošek za polet na Kitajsko in nazaj. Mimogrede, Brane Lučovnik je 9. aprila, na dan, ko so kriminalisti začeli poizvedovati o spornih poslih, prekinil sodelovanje v projektni skupini. Po telefonu je povedal, da zato, ker njegovih uslug niso več potrebovali.

O nabavah obveščali tudi govorca Kacina

Med e-pošto, ki jih je Tarča pridobila, je mogoče najti tudi sporočilo Lučovnika, poslano Ivanu Galetu 25. marca, ki kaže na to, da je Lučovnik, medtem ko je svetoval pri transportu, tudi sam poskušal pomagati državi z dobavo mask. "Govoril sem s kitajsko prijateljico, ki ima kontakte v tovarni zaščitnih, kirurških in drugih mask v Čengdau. Tam so pripravljeni ventilatorji za transport v Slovenijo, dodali bi lahko še cirka en milijon mask, jutri bom izvedel za ceno. O tem je že obveščen gospod Kacin," je zapisal Lučovnik.

Zakaj bi se o ponudbah obveščalo uradnega govorca vlade Jelka Kacina? Ta je Tarči pojasnil, da se zadeve spomni, a da iz tega ni bilo nič. Lučovnik pa pravi, da ni dal uradne ponudbe, da je v dobri veri samo seznanil določene ljudi o možnosti dobave, da pa za posel ni lobiral.

Ugodne ponudbe in predragi nakupi?

"Strankam v Sloveniji smo dostavili 100.000 mask FFP2, ostalo jih je 20 tisoč viška, sporočili smo upravi za zaščito in reševanje, da jih lahko dostavimo po ceni 2,5 evra na masko. Seveda, odgovora ni bilo in prodali smo jih za višjo ceno naprej." To je zgodba dobavitelja zaščitne opreme, ki se je obrnil na Tarčo. Gre za podjetje, ki se zaradi strahu pred izgubo vseh poslov z državo ne želi javno izpostaviti z imenom. Tarči so posredovali osem ponudb za maske FFP2, ki so jih poslali na Upravo za zaščito in reševanje po zelo ugodnih cenah od 2,5 do 2,9 evra za masko. Te ponudbe so bile poslane v najhujših časih, ko je država za takšne maske plačevala tudi več kot šest evrov. "Acron ima ceno 3,9 evra na masko na količino pet milijonov kosov, na to količino bi mi lahko ponudili ceno 2 evra, nikoli nismo prejeli odgovora, čeprav so bile naše ponudbe kompletne," so za Tarčo povedali v podjetju.

Zakaj je 642 ponudb ostalo neodprtih?

Vprašanje, ki si ga v zadnjih tednih postavljajo številni podjetniki, je, zakaj so njihove ponudbe za zaščitno opremo ostale neodprte. Do 15. aprila je uprava za zaščito in reševanje prejela 1947 ponudb, pregledali so jih le 1305, 642 pa je ostalo neodprtih.

Na kakšen način so se odločali, katero ponudbo bodo pogledali? To vprašanje je Tarča na ministrstvo za gospodarstvo posredovala dvakrat, prejšnji teden in še enkrat ta teden. Odgovorili so šele danes popoldne, iz odgovora jasne metodologije za izbor ni mogoče razbrati. Zapisali so, da so v času pregledovanja e-sporočil vladale krizne razmere in da zaradi tega ne morejo poslati kronološke evidence vseh prejetih ponudb.

"Po času prihoda in po resnosti ponudbe. Bilo je več kot 3000 elektronskih sporočil, med njimi tudi elektronska pošta v stilu: 'Imam prijatelja, na Kitajskem, ki lahko to uredi.' Ta skupina je vse neresne ponudbe in tiste, ki so imeli dolge dobavne roke, izločila. Ta skupina je pregledala po 80 ponudb na dan. Delalo se je racionalno. In vsak, ki je garal po 16 ur na dan, je zdaj užaljen, ker se vse meče v isti koš in se govori, da so kriminalci," je na vprašanje, kako se je pregledovalo ponudbe, v oddaji dejal obrambni minister Matej Tonin.