Predlog zakona je vložil predsednik SNS-a Zmago Jelinčič. V njem je predlagal, da naj bi dan samostojnosti namesto 26. decembra praznovali 23. decembra, pridružitev Prekmurja (17. avgust) in Primorske (15. september) pa kot praznika, vendar ne prosta dneva.

Druge stranke so na predlog SNS-a vložile več dopolnil. Davorin Terčon iz LDS-a je tako predlagal 13. julij kot spominski dan, ko je bil leta 1929 v Trstu požgan simbol slovenstva Narodni dom. Poslanska skupina LDS-a s prvopodpisanim Markom Pavliho je kot praznika predlagala še 5. oktober kot dan sklenitve londonskega memoranduma leta 1954, kot dan spomina na vlogo primorskih Slovencev med fašističnim nasiljem in na žrtve prve in druge svetovne vojne na Primorskem ter 12. avgust kot dan mladih.

Jožef Jerovšek pa je ponudil v premislek še svoj predlog za Maistrov spominski dan, ki bi ga praznovali vsako leto 23. novembra v spomin na osvoboditev Maribora leta 1918.

Vlada še maja s svojim predlogom
Marko Štrovs z ministrstva za delo je ponovil že januarja izraženo napoved vlade o pripravi celovitega predloga, ki naj bi ga vlada v DZ predložila še pred koncem maja.

Vlada namerava naročiti tudi javnomnenjsko raziskavo, v kateri bi ljudi povprašala, kateri datumi bi bili najustreznejši. Temu je ostro nasprotovala opozicija, ki je pričakovala, da bo vlada že pripravila svoje rešitve ali vsaj predlagala dopolnila k že vloženemu predlogu.

Po burni razpravi, v kateri je vsak od predlagateljev dajal prednost svojemu predlogu kot najustreznejšemu, razprava pa se je sukala tudi o zgodovinskih vprašanjih, je vladna večina kljub nasprotovanju opozicije z devetimi glasovi proti sedmim sprejela odločitev, naj zbor ugotovi, da predlagane spremembe praznikov niso primerne za nadaljnjo obravnavo.

Zakona o policiji in prekrških usklajena
Odbor je podprl tudi spremembe zakona o policiji in zakon uskladil z zakonom o prekrških, po katerem je od prvega januarja tudi policija prekrškovni organ. Za odločanje po hitrih postopkih in izdajo plačilnega náloga so po zdajšnjem zakonu pristojni le policisti policijskih postaj, zato bi moral policist specializirane enote za nadzor prometa, ki bi odkril prekoračitev hitrosti, na kraj dogodka poklicati policista policijske postaje, da bi ta kršitelju izdal plačilni nalog.

Po spremembi zakona bodo lahko prekrškovne postopke vodili tudi policisti notranje organizacijske enote Generalne policijske uprave in policijskih uprav.