O predlaganih rešitvah, ki so jih v SDS vložili po tem, ko so sodniki v okviru stopnjevanja protestnih aktivnosti napovedali možnost nesodelovanja v komisijah, danes ni bilo razprave in o njih tudi niso glasovali. Že matični odbor namreč v sredo po opravljeni razpravi zakonskih členov ni sprejel.

Branko Grims (SDS) je v predstavitvi stališča poslanske skupine dejal, da so predlog podali v izogib možnim posledicam "nesprejemljive politike" sedanje vlade, ko je obstajala možnost, da bi bile ogrožene evropske volitve, pa tudi ostali demokratični procesi. Kot je ocenil, so predlagali dobro rešitev, ki ni problematična in je zlahka uresničljiva. Sedanja ureditev pa je po njegovih besedah tudi krivična do velikega dela pravnih strokovnjakov.

V koaliciji predloga niso podprli. Teodor Uranič (Svoboda) je poudaril, da so volilni procesi in postopki pregledni, varni in utečeni. Že od samega začetka pa imajo osrednjo vlogo pri izvedbi volitev sodniki. Kot je dodal, se jim predlagana sprememba v tem trenutku ne zdi potrebna. Le dva sodnika sta izrazila namero, da ne bi sodelovala pri volitvah, a so v SDS to prepoznali "kot priložnost za napad na sodnike", je menil.

"Verjamemo, da se sodniki zavedajo svoje odgovornosti, ki jo imajo v sklopu izvedbe volitev, odgovornosti, ki pomembno vpliva na bodočnost naše države. Opozorilo v sklopu protesta ni razlog za spremembo zakonodaje in poseg v kvaliteto volilnega procesa," je dejal Damijan Zrim (SD). Opozoril je, da je to v svojem stališču povedal tudi Sodni svet.

Po besedah Nataše Sukič (Levica) je bila ta vloga sodnikom zaupana, ker predstavljajo avtoriteto. To zaupanje pa bi bilo lahko v primeru drugih strokovnjakov pod vprašajem. Ob tem je bila kritična do SDS, ki po njenih besedah "ne zamudi nobene priložnosti, da ne bi skušala strašiti in v državljanke in državljane vsajati dvome v delovanje družbenih sistemov in podsistemov".

Poslanska skupina NSi stališča ni predstavila.