Stanka Setnikar Cankar je danes namreč sprejela 52 dijakov in 16 njihovih mentorjev, ki so v preteklem šolskem letu zastopali Slovenijo na mednarodnih olimpijadah iz znanj, in poudarila, da oni predstavljajo vrh slovenskega izobraževalnega sistema in hkrati dokazujejo, da je ta dober.

Na tekmovanja v tujini so tako med drugim odpotovali mladi znanstveniki, biologi, računalničarji, lingvisti, kemiki, fiziki, matematiki, astrofiziki, geografi - njihove destinacije so bile Kitajska, Tajvan, Indonezija, Poljska, Slovaška, Grčija ... -, domov pa prinesli lepo bero odličij in priznanj.

Predsednik republike Borut Pahor pa je dopoldne podelil častno pokroviteljstvo pobudnikom projekta Inženirji bomo! in sodelujočim gimnazijam. V okviru projekta pobudniki in sodelujoča podjetja obiskujejo gimnazijce in pri njih skušajo vzbuditi zanimanje za nadaljevanje izobraževanja na področju tehnike in naravoslovja.

V preteklosti spodbud naravoslovnih smeri sorazmerno malo
Pa se država morda kljub vsemu zadnje čase vseeno preveč usmerja v promocijo naravoslovja, kot je slišati kritike? Pahor je v nagovoru ob podelitvi častnega pokroviteljstva poudaril, da se nadarjenih mladih k študiju tehnike in naravoslovja ne sme pritegniti s poudarjanjem tega, da je trg dela odprt za takšne poklice, temveč z navdihom in spodbudo. "Težko bi rekla, da podpiramo preveč, saj je bilo v preteklosti teh spodbud naravoslovnih študijskih smeri sorazmerno malo," pa je za MMC dejala ministrica za izobraževanje, znanost in šport.

Prepričana je, da mora vsaka izobraževalna institucija poskrbeti za promocijo tega, kar daje mladim, saj se samo na ta način mladi lahko seznanijo s programi in pričakovanimi kompetencami ter tako izberejo pravo usmeritev. Pojasnila je, da pripravljajo nadaljevanje dela pri zakonu o visokem šolstvu, ena izmed tem, ki so jo odprli, pa je tudi "neke vrste usmerjanje mladih v programe, ki bolj ustrezajo njihovim znanjem in interesom".

Ministrica namreč meni, da bi bilo prav, da znova razmislimo o tem, da pomagamo mladim, da si izberejo študijske programe, ki jih bodo tudi uspešno končali. Želijo si namreč povečati uspešnost pri študiju, odpraviti fiktivne vpise in doseči, da bi bilo čim manj tistih, ki si izberejo neki študij zgolj zato, da si pridobijo status študenta.

Pri prehodu z devetletke v veliki meri prisoten interes staršev
Konkretno kako pa nameravajo to doseči? "To bo pokazala razprava v okviru nadaljevanja dela na zakonu o visokem šolstvu - prepričana sem, da bodo kompetentni sogovorniki tako iz vrst univerze in Nacionalne agencije RS za kakovost šolstva ter navsezadnje tudi študentov našli ukrepe, spodbude in načine, ki bi bolj usmerjali mlade k izbiri tistega, kar jih resnično zanima in za kar imajo tudi neka znanja, predvsem pa interes," je pojasnila namene ministrstva glede motiviranja srednješolcev.

"Kar pa se tiče usmerjanja učencev, ki končajo devetletko, je veliki meri tukaj še interes staršev. Starše zato nameravamo v še večji meri vključiti v skupino, ki bo pripravljala spremembe tudi na tej osnovnošolski ravni. Ena izmed smernic je prav gotovo, da najdemo tiste interese in znanja, ki bodo mladim blizu," je poudarila.

Gimnazija vendarle nudi mnogo več možnosti za nadaljnjo pot
A dodala, da bi težko trdila, da bodo popolnoma prekinili zanimanje za splošno smer nadaljevanja študija - gimnazijo, "saj ta vendarle nudi mnogo več možnosti za nadaljnjo pot".

"Zdi pa se, da doživljamo renesanso naravoslovja in tehnike na srednješolski ravni, da se mladi bolj kot v preteklosti zanimajo tudi za te smeri, in zato je prav, da jim to približamo. Pogovarjali smo se z Inženirsko akademijo Slovenijo in SAZU-jem, da bi strokovnjaki s tega področja v večji meri gostovali na osnovnih in srednjih šolah ter spodbujali mlade k nadaljevanju študija, pri tem pa sicer ne mislimo delati razlik in ne omenjati izjemnih možnosti, ki pa jih nudi tudi naše družboslovje," je zatrdila.