"Vlada, dobrodošla na Povšetovi," se je glasil eden od transparentov, s katerimi so pravosodni policisti pred zaporom na Povšetovi v Ljubljani izrazili nezadovoljstvo nad slabimi delovnimi razmerami. V nagovoru ob začetku protesta je predsednik konference sindikata uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Leon Lobe opozoril, da se je status zaposlenega v slovenskem zaporskem sistemu v zadnjih letih poslabšal. "Naše delo ni več ovrednoteno in cenjeno, predvsem pa je zapostavljeno," je dejal.

Lobe je opozoril tudi na pomanjkanje zaposlenih, kot so pravosodni policisti, inštruktorji, strokovni delavci in strokovno-tehnično osebje. "Zato vlado pozivamo k takojšnjemu reševanju te problematike," je pozval.

Od pristojnih zahtevajo izrabo vseh pravnih sredstev za reševanje problematike prezasedenosti v zaporih, predvsem "v obliki transferjev po uradni dolžnosti, premeščanja zaprtih tujcev v njihove matične države v obliki transferjev, s čim večjo izvedbo pogojnih odpustov, amnestijami in drugimi ukrepi".

Zahtevajo tudi takojšnjo uveljavitev že pripravljenih normativov in standardov v zaporskem sistemu in to, da se njihovo delo primerno ovrednoti z dodatki, ki jim pripadajo po obstoječi kolektivni pogodbi za javni sektor. Ena njihovih glavnih zahtev je tudi čimprejšnja odprava plačnih anomalij v novi plačni reformi, je dejal.

Če vlada zanje ne bo imela posluha, bodo primorani zaostrovati sindikalne aktivnosti, je napovedal. Na kakšen način bodo stopnjevali pritisk, pa ni želel razkriti, saj da je še prezgodaj.

Zapor ni primerljiv z azilnim domom

"Zaporski sistem je živ organizem, ki živi 24 ur na dan vse leto. Če ga država oziroma vlada zanemarja, se maščuje," pa je poudaril predsednik sindikata ljubljanskih zaporov Boštjan Zakrajšek. Zaposleni v zaporih od vlade nemudoma zahtevajo rešitev kadrovske stiske, pravično nagrajevanje zaposlenih, razbremenitev prezasedenosti zaporov in varno, zdravo ter finančno stabilno delovno okolje.

"Želimo plačo, primerljivo s policisti in vojaki. Ti dobijo nekaj več dodatkov od nas, tudi mi jih želimo," je poudaril Zakrajšek in opomnil, da so zaposleni preobremenjeni, saj zaporski sistem poka po šivih. "Imamo okoli 50 odstotkov zaprtih tujcev, ki so storili kazniva dejanja. Zapor ni primerljiv z azilnim domom, saj v zaporu delamo z njimi 24 ur na dan," je izpostavil. Samo v ljubljanskem zaporu po njegovi oceni primanjkuje najmanj 50 pravosodnih policistov, na ravni države pa v sistemu najmanj 30 odstotkov zaposlenih.

Predsednik sindikata državnih organov Frančišek Verk je izpostavil, da so vladi predlagali kolektivno pogodbo za pravosodne policiste in vse ostale, ki so zaposleni v slovenskih zaporih in prevzgojnem domu Radeče. Vendar iz dopisa, ki jim ga je poslal minister za javno upravo Franc Props, izhaja, da vlada temu ni naklonjena in želi položaj še naprej urejati znotraj kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti. "Če imamo enovit sistem, bi morala država poskrbeti tudi za pravosodne policiste in za zaporske uslužbence," je poudaril Verk.

Opozorila glede nizkih plač

Protesta se je udeležilo več deset zaposlenih, ki so med drugim opozorili na težke delovne razmere in nizke plače. "Pravosodni policist začetnik ima 820 evrov osnovne neto plače, sam pa imam kot pravosodni policist, ki mu ne manjka več veliko do upokojitve, 1200 evrov neto plače," je povedal Robert Čelič. Nekaj po njegovih besedah nanesejo še dodatki in nadure, a zahtevajo tudi toliko več dodatnega dela. Koliko bo znašala njegova plača po novem plačnem sistemu, še ne ve, saj jo bodo prejeli v petek, boji pa se, da bo "celo 100 evrov bruto manjša", je dejal.

Sorodna novica Katič: Zaradi prenatrpanosti zaporov se slabšajo medsebojni odnosi

Protestni shod zaposlenih je "v smislu klica na pomoč", kot se je izrazil, podprl tudi direktor zapora na Dobu Zoran Remic. Opozoril je, da delo v njihovem zaporu poteka v resnično nevzdržnih razmerah. "Danes je denimo zaprti del 136-odstotno zaseden, nekateri oddelki pa tudi 175-odstotno," je opozoril.

Najbolj jim primanjkuje pravosodnih policistov. "Trenutno jih je 25 odstotkov manj, kot jih je bilo še leta 2022," je ponazoril. Posledično morajo obstoječi zaposleni opraviti toliko več nadur. "Samo lani so podpisali dodatna soglasja za izvajanje nadurnega dela nad 170 nadur," je dejal. Zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov odpade tudi veliko prevozov obsojencev na sodne obravnave. "Nikoli ni bilo rožnato, ampak letos je res alarm, in ta trenutek še ne vemo, kako bomo letos opravili vse nujne naloge," je opozoril.

Več dela imajo po njegovih besedah tudi zato, ker se povečuje število zaprtih tujcev in ker se povečuje število izrednih dogodkov. "Slednji so se v zadnjih letih podvojili," je opozoril.

Podpora ministrice za pravosodje

Ministrica za pravosodje Andreja Katič podpira zaposlene v zaporih. "Seznanjena sem z razmerami. Vse skupaj se vleče že leta, prav je, da spregovorijo in opozorijo," je izpostavila ministrica, ki se je pomešala med protestnike. Spomnila je, da so v sredo skupaj z vodstvom uprave napovedali sistemske ukrepe za reševanje aktualne problematike.

Katič verjame, da bodo o nastali situaciji v čim krajšem možnem času spregovorili tudi s predstavniki sindikatov vseh zaporov in skupaj oblikovali sistemske ukrepe. Spomnila je, da so se v sredo na sestanku dogovorili, da do naslednjega tedna naredijo temeljito analizo plač zaposlenih.

Ob tem je izrazila obžalovanje zaradi razmer v slovenskih zaporih. "Nikoli si nisem mislila, da bomo kot družba imeli tako polne zapore, da imamo vse več kriminala. Predvsem pa se pozna tudi to, da je Slovenija na migrantski poti," je poudarila Katič.

Ministrica upe polaga v primerno migracijsko politiko EU-ja, pa tudi v izgradnjo novega zapora v Dobrunjah. Ta sicer ne bo rešil prostorske stiske v zaporih v zadostni meri, jo bo pa nekoliko razbremenil, je poudarila.

"Prezasedenost in pomanjkanje kadra sta ključni problem," je poudaril direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen.

Tudi Majcen meni, da izgradnja novega zapora v Dobrunjah ne bo rešila celotne problematike, jo bo pa omilila. Ima pa država po njegovem mnenju na voljo tudi druge vzvode za reševanje prezasedenosti v zaporih, med katerimi je omenil pomilostitve, amnestije in politiko pogojnih odpustov.

Poudaril je, da v slovenskih zaporih še nikoli ni bilo toliko tujcev, kot jih je sedaj, ob čemer je spomnil na 308. člen kazenskega zakonika. Čeprav se je priliv tujcev zdaj dejansko nekoliko zmanjšal, v čemer vidi svetlo točko, pa Majcen meni, da bomo posledice čutili še leta.