Mnenja o (ne)potrebnosti novega vladnega ukrepa, očitno niso enotna niti v stroki.

"Ali bomo šli po poti Italije in nam bo situacija spolzela iz rok ali pa s striktnim upoštevanjem ukrepov, dodajanjem celo nekaterih novih, kot je tudi razkuževanje stavb, to krivuljo upočasnimo in se pridružimo državam, ki so to epidemijo obvladale," je na torkovi dopoldanski novinarski konferenci vlade dejala zdravnica Tina Bregant.

Prvih pet minut res čisto, a ko se nekdo dotakne z roko ...

Medtem pa je epidemiolog Ivan Eržen, ki ga je nova vlada po razrešitvi Nine Pirnat imenovala na mesto vršilca dolžnosti svet Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), v intervjuju za Mladino dejal, da se mu določilo o razkuževanju hodnikov in stopnišč v večstanovanjskih stavbah ne zdi primerno.

"To se mi zdi izjemno težko izvedljivo. Veliko bolj primerno se mi zdi ljudi opozoriti, naj se površin, ki jih pogosto prijemajo drugi ljudje, čim manj dotikajo z golimi rokami in si pogosto umivajo roke. Kamor koli gremo, se nečesa dotikamo. Kaže se že težava s pomanjkanjem razkužil pri upraviteljih in pomanjkanjem ljudi, ki bodo to delo lahko opravljali," je opozoril v pogovoru za revijo, ki ga je nato povzel tudi STA.

Po Erženovih besedah se je treba zavedati, da je po razkuženju površina prvih pet minut res čista, a takoj, ko se je bo nekdo dotaknil z golo roko, bo spet potencialno kužna. "Upam, da bodo ta ukrep, potem ko bodo pretehtali vse argumente, odpravili," je dejal.

Eržen: Vlada NIJZ-ja ni vprašala za mnenje

Vladna zaostritev ukrepov po Erženovem mnenju ni bila potrebna. "Večina ljudi je že prejšnje ukrepe vzorno spoštovala. In zdaj so zaradi nekaj posameznikov, ki se jim to ni zdelo pomembno, ukrepi še bolj zaostreni za vse. S strokovnega vidika take poteze ne morem zagovarjati," je pojasnil.

Glede na državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije nalezljive bolezni ukrepe predlaga NIJZ, ki da je osrednja strokovna ustanova. "A kot zatrjuje Eržen, jih vlada ob sprejetju zadnjih ukrepov ni prosila za mnenje in pri teh ukrepih niso sodelovali. Danes ni bil dosegljiv za izjavo, še zjutraj nam je zatrdil, da bo vse pojasnil na popoldanski vladni novinarski konferenci, a se je nato izkazalo, da ga tudi tam ne bo," je za Dnevnik na Televiziji Slovenija poročala Petra Prešeren.

Tudi lastniki stanovanj nezadovoljni

Zato pa je Združenje etažnih lastnikov Slovenije pozvalo vlado, naj poskrbi za strokovno razkuževanje večstanovanjskih stavb. V združenju menijo, da v tako kritičnih okoliščinah, kot so zdajšnje, vlada tega ne sme prepuščati upravnikom ali etažnim lastnikom, saj ti za to nimajo na voljo dovolj ustrezno usposobljenih delavcev.

"Odlok prelaga to odgovornost na upravnike in etažne lastnike. Glede na to, da imamo širši družbeni problem zajezitve epidemije, menimo, da je to dokaj tvegano dejanje – je prepuščeno samoiznajdljivosti upravnikov, odpira okna za potencialne zlorabe. In seveda prepustiti to odgovornost etažnim lastnikom, ki so v izolaciji, ki so prestrašeni, da se bodo samoorganizirali, prav tako izpostavlja tveganje, da odlok ne bo izveden," je v izjavi za TV SLO poudarila Kristina Kulonja Horvat.

Že obvestila o stroških razkuževanja

Iz Štajerske pa se je oglasila dopisnica Barbara Štor. Na Polzeli so tako stanovalci nekaterih blokov že dobili obvestilo svojega upravnika, da bo strošek razkuževanja pri njih znašal 20 evrov na dan. To pomeni, da bi bila položnica za stanovanjske storitve mesečno za gospodinjstvo lahko višja kar za okoli 50 evrov. Se je pa v reševanje težave vključila tudi lokalna skupnost, občina se je takoj povezala z upravnikom, ki skrbi za okoli 500 stanovanj, popoldne so o tem govorili tudi na sestanku polzelske civilne zaščite. Sklenili so, da jim z zaščitno opremo, kot so razkužila in maske, žal ne morejo pomagati, saj jih bodo razdelili med tamkajšnji zdravstveni dom, dom upokojencev in trgovine.

Lahko pa jim zagotovijo določeno število prostovoljcev, ki bi razkuževanje opravljali. Glede višjih položnic pa župan obljublja, da če bo to potrebno, bo občina tistim, ki zneska ne bodo zmogli – v okviru svojih pristojnosti seveda – tudi priskočila na pomoč, končuje Štorova.